Franja

gnil [iu] (-a, -o) faul; faulig; Faul- (sneg der Faulschnee, blato der Faulschlamm, mesto die Faulstelle); les: moderig; (razpadel) verrottet; (z gnilim strženom) kernfaul; figurativno faul
gnilo vreme das Matschwetter

gníl (sadje) rotten, rotting, decayed, putrid, putrescent, decomposed; (meso) tainted, (živo meso) gangrenous; figurativno corrupt, mouldering

do jedra gníl rotten to the core
gnílo jajce rotten egg, addled egg
gníl zob a carious tooth
nekaj je gnílega v deželi Danski something is rotten in the state of Denmark

gníl (-a -o)

A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame

2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia

B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca

grozdje samostalnik
(sadje) ▸ szőlőPovezane iztočnice: belo grozdje, namizno grozdje, rdeče grozdje, črno grozdje

jábolko apple

Adamovo jábolko anatomija Adam's apple
zimska jábolka pl winter apples pl
gnilo jábolko rotten apple
jábolko spora apple of discord
granatno jábolko pomegranate
rajsko jábolko tomato
ugrizniti v kislo jábolko (figurativno) to swallow a bitter pill, to grasp the nettle
jábolko ne pade daleč od drevesa like father, like son; he is a chip off the old block

jájce egg; anatomija testicle

mehko kuhano jájce sofboiled (ali gently boiled) egg
trdo kuhano jájce hard-boiled egg
gnilo jájce rotten (ali addled) egg
ocvrto jájce fried egg
sveže jájce fresh egg, newlaid egg
surovo jájce raw egg
skrknjeno jájce poached egg
staro jájce stale egg
umešana jájca scrambled eggs
nadevano jájce stuffed boiled egg
jájci na toastu žargon Adam and Eve on a raft
jájce v prahu powdered egg
iskati dlako v jájcu (figurativno) to split hairs
hoditi kot po jájcih (zelo oprezno) to tread warily
leči jájca to lay eggs
slična sta si kot jájce jájcu they are as like as two peas
podoben ti je kot jájce jájcu he is the dead spit and image or you
izleči se iz jájca to be hatched; to hatch
obmetavati koga z gnilimi jájci to throw rotten eggs at someone, to pelt someone with rotten eggs

jájce œuf moški spol ; (fiziologija) ovule moški spol , testicule moški spol

jajca nesti pondre
jajca valiti couver
gnilo jajce œuf pourri (ali gâté)
mehko kuhano jajce œuf à la coque
trdo kuhano jajce œuf dur
na (volovsko) oko ocvrto jajce œuf sur le plat
umešana jajca œufs brouillés
nadevano jajce œuf farci
surovo jajce œuf cru
Kolumbovo jajce l'œuf de Colomb
biti podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
iti (hoditi) kot po jajcih (avoir l'air de) marcher sur des œufs

jájce huevo m ; fiziol óvulo m

gnilo jajce huevo podrido
sveže (surovo) jajce huevo fresco (crudo)
trdo (mehko) kuhano jajce huevo duro (pasado por agua)
ocvrto jajce huevo frito
stepéno jajce huevo batido
posajeno jajce huevo al plato
nadevano jajce huevo rellenado
umešana jajca huevos revueltos
Kolumbovo jajce el huevo dc Colón
prodajalna jajc huevería f
izleči jajca empollar (ali sacar) los huevos; aovar
biti podoben kot jajce jajcu parecerse como dos gotas (ali como un huevo a otro)
iti, hoditi kot po jajcih andar como pisando huevos

mest|o² [é] srednji spol (-a …)

1. (kraj) der Platz, -platz (izkrcanja Landungsplatz, pristanka Landeplatz, zasilnega pristanka Notlandeplatz, požara Brandplatz); (točno mesto) die Stelle, -stelle (najdbe Fundstelle, požara Brandstelle, agronomija in vrtnarstvo sajenja Pflanzstelle); (lokacija) der Ort, -ort (astronomsko Sternort, namembno Bestimmungsort)
mest nesreče die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort
mesto zločina pravo der Tatort
na licu mesta (na kraju samem) an Ort und Stelle
pravo ogled na licu mesta der Lokaltermin
na več mestih vprašati: verschiedenerorts
na istem mestu gleichenorts

2. (točka) na telesu: die Stelle (boleče schmerzende, wunde), Körperstelle, -stelle (cepljenja Impfstelle, odvzemno Entnahmestelle); na rastlini, stroju ipd.: die Stelle, -stelle ( agronomija in vrtnarstvocepilno Veredelungsstelle, gnilo Faulstelle, dozirno Dosierstelle, mazalno tehnika Schmierstelle, nanašanja Auftragsstelle)
na več mestih oguljen ipd.: an mehreren/verschiedenen Stellen

3. (citat) die Stelle, (mesto citata) der Ort (navedeno angeführte Stelle, na navedenem mestu am angeführten Ort, n.n.m. a.a.O., citirano Belegstelle, Textstelle, iz biblije Bibelstelle, iz pisma Briefstelle)

4. (urad, izpostava) die -stelle (kontrolno Kontrollstelle, kontrolno na tleh letalstvo Bodenstelle, merilno [Meßstelle] Messstelle, obračunsko Abrechnungsstelle, Verrechnungsstelle, odvzemno Entnahmestelle, plačilno Zahlstelle, predajno Übergabestelle, sprejemno Aufnahmestelle, izdajno Ausgabestelle, stroškovno Kostenstelle)
volilno mesto Wahlstelle

5. matematika die -stelle (decimalno Dezimalstelle, desetic Zehnerstelle, enic Einerstelle, stotic Hunderterstelle, tisočic Tausenderstelle …)

6. lingvistika die Stelle, -stelle (prazno Leerstelle)

7.
mesto in vloga der Stellenwert

8.
na mestu : (tam) an Ort und Stelle
biti na mestu zur Stelle sein
(takoj) auf der Stelle, vom Fleck weg, vom Platz weg, odpustiti: fristlos; (v redu) am Platz, (primeren) geboten, angebracht, angezeigt
ne na mestu fehl am Platz, unangebracht, nicht angebracht/angezeigt
na (tvojem/njenem) mestu an (deiner/ihrer) Stelle
na pravem mestu am rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck
na nepravem mestu (premaknjen) verlagert, figurativno am falschen Fleck
stopicati na mestu auf der Stelle treten (tudi figurativno)
na prvem mestu an erster Stelle
figurativno biti na komandnem mestu am Drücker sitzen
dati na mesto aufstellen, hinstellen, nazaj: zurückstellen
premakniti se z mesta figurativno ins Rollen kommen, [vorwärtskommen] vorwärts kommen
ne premakniti se z mesta nicht vom Fleck kommen, nicht von der Stelle kommen

9. višje/najvišje mesto:
na najvišjem mestu, z najvišjega mesta höchstenorts
na višjem mestu höheren Ortes

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

rastlínje (-a) n piante, vegetali:
gnilo rastlinje pacciame

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto