Franja

fradicio

A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
mela fradicia gnilo jabolko
una società fradicia gnila družba

2. moker, premočen:
bagnato fradicio do kože premočen
innamorato fradicio zateleban, zatreskan
ubriaco fradicio pijan kot čep

B) m

1. gniloba, gnili del, gnilo

2. pren. pokvarjenost:
la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem

Faulstelle, die, gnilo mesto

gâté, e [gate] adjectif pokvarjen (tudi figuré); razvajen (otrok), raznežen; masculin gnilo mesto (pri sadju)

enfant masculin gâté razvajenček, materin ljubljenček
enfant masculin gâté de la fortune srečen človek
avoir des dents gâtées imeti gnile zobe
fruits masculin pluriel gâtés gnilo, pokvarjeno sadje

Matschwetter, das, gnilo vreme

offal [ɔ́fəl] samostalnik
odpadek; drobovje (zaklane živali); otrobi, tropine, usedlina; gnilo meso, mrhovina, cenena riba
figurativno plaža, izvržek

pacciame m gnilo listje, rastlinje

pourri, e [puri] adjectif gnil, trhel, preperel; pokvarjen (tudi figuré); masculin gnilo mesto, gniloba (na sadju); pokvarjenec; (familier)

pourri de nabasan z
j'en suis pourri (familier) tega sem do grla sit
été masculin pourri deževno, vlažno poletje
homme masculin pourri de vices moralno pokvarjen človek
neige féminin pourrie snežena brozga, plundra
société féminin pourrie gnila družba
terre féminin pourrie prhlica
bande de pourris! pokvarjenci!
(familier) il est pourri de fric ima polno denarja
sentir le pourri zaudarjati po gnilobi

sapro-phagō -ere (tuj. iz σαπρός in φάγω) jesti gnilo jed ali jesti kaj žarkega: nescio quod stomachi vitium secretius esse suspicor: ut quid enim, Baetice, σαπροφαγεις? MART. (samo v gr.).

speck¹ [spek]

1. samostalnik
majhen madež, maroga, peg(ic)a; drobec, prašek, mrvica, delček
figurativno točka, pikica; gnilo mesto (na sadju)

a speck of dust malce prahu
a speck of light svetlobna maroga (lisa)

2. prehodni glagol
posuti, pisano pobarvati z majhnimi madeži ali pegicami

a specked apple pegasto (lisasto, marogasto) jabolko

vulnus (starejše volnus) -eris, n (morda iz *u̯elsnos, *u̯olsnos, sor. z vellō [iz *u̯elsō], domnevno iz indoev. kor. *u̯el- trgati; prim. gr. οὐλή [iz Ƒολνᾱ, Ƒολσᾱ] brazgotina)

1. rana (udarec, vbod, vbodljaj, zasek, sek, urez, vrez, zareza ipd.): Pl., Ter. idr., pulsos et fugatos esse dico … sine cuiusquam … vulnere Ci., vulnus novum Sen. ph. nova, mlada, naspr. vulnus vetus et purulentum Sen. ph., vulnus mortiferum Luc. fr., Ci. smrtna, smrtonosna, leve, tenue L. lahka, grave L. težka, huda, cum gravi vulnere L. ali gravi vulnere ictus L. težko ranjen, confectus vulneribus C. smrtno ranjen, concisus plurimis vulneribus Ci., mutuis vulneribus acceptis Iust., mutuis vulneribus concurrere Sen. rh., vulnera adversa L. rane spredaj na prsih, omnes … advorsis volneribus concīderant S., vulnera corporis Ci., vulnus cruris Petr., gemitus vulnerum L. zaradi ran, volnera missilium L. od izstrelkov (puščic, strelic), volnere tardus Ulixi V. zaradi rane, ki mu jo je zadal Odisej (Uliks), vulnera dare O., Lucr., Sen. tr. ali inferre C. zada(ja)ti rane, raniti (ranjevati), vulnus accipere Ci., C. ali excipere Ci. dobi(va)ti rane, biti ranjen (ranjevan), multis et inlatis et acceptis vulneribus C., vulnus in capite accipere ab aliquo Ci., vulnus in latere Ci., volnus alligare, obligare Ci. ali deligare Q., curare vulnus suturā Cels., vixdum satis percurato vulnere L., vulnus rescindere L. epit., O., mori ex vulnere L. ali ex vulneribus Asin. Poll. ap. Ci. ep. ali perire ex vulnere L. za rano (ranami), claudicare ex volnere Ci. zaradi rane, ex vulnere recreari Ci. ali refici T. preboleti rano, okrevati po rani; pesn.: tristia mandere saevo vulnera dente O. = viscera tristibus vulneribus lacerata strahovito razrezano mesovje.

2. o neživih subj. = okvara, poškodba: vulnera tabularum Ci., parsque fere scuti vulnere nulla vacat O., e vulnere saxi O. iz reže (rege, razpoke), omne reformidat frigore volnus (sc. aratri po plugu) humus O., vulnus (sc. calcei) Iuv. pretrg, pretrganje, raztrg, raztrganje.

3. meton.
a) (ranjavajoči) udarec, (za)mah, zasek, (u)rez, vrez, zabod, vbod, sunek, (u)griz, strel: Plin. idr., vulnus rami Pr., mortifero vulnere ictus L., vulneribus confodi Cu., Iust., Eutr., Suet., multa viri nequiquam inter se volnera iactant V. se … hudo sekajo med seboj, duro crepitant sub volnere malae V., adunci vulnera aratri O., ab acutae vulnere falcis … frondes defendite nostras O., elusaque vulnera sentit (sc. taurus) O. neuspešnost svojih sunkov (dreganj), volneribus evicta (sc. ornus) V. od (za)sekov, remedium vulneris ph. proti pasjemu ugrizu, Aesoniae vulnus fatale sed hastae … per pectus abit Val. Fl.
b) (ranjujoče) orožje = strela, strelica, puščica, kopje, sulica, tudi meč: illum ardens infesto volnere Pyrrhus insequitur V., haesit enim sub gutture volnus V., volnera (vulnera Sil.) dirigere V., T.

4. metaf. rana =
a) ranjeno mesto, ranjeni del, gnilo (nagnito) mesto: occulta rei publicae vulnera Ci.
b) udarec, nesreča, zlo, sila, zadrega, kvar, okvara, škoda, (občutna) izguba, (raz)žalitev: fortunae gravissimo percussus vulnere Ci., fortunae vulnere primo Lucan., domestica vulnera Ci., vulnus dicendo refricare Ci., vulnera imponere rei publicae Ci. ali provinciae Ci. ep. narediti (delati) škodo, škodovati, scelera vulneraque inusta rei publicae Ci., quae meus discessus rei publicae vulnera inflixerit Ci., tum illud … tibi volnus inflictum est Ci., suis vulneribus mederi Ci. dolgove, praeceps amentiā ferebare, qui te existimares avaritiae volnera crudelitatis remediis posse sanare Ci. rane, ki ti jih je zadala lakomnost, consulare vulnus Ci. kazen pregnanstva, ki je bila naložena konzular(j)u (Ciceronu), vulnera nova facere Ci. nove prekrške, accipit gravissimum parens vulnus morte filii N., pater … celans, quantum vulnus accepisset (sc. morte filii) N., non vulnus super vulnus, sed multiplex clades L., repetito vulnere orbitatis (po smrti soproge) Q.; pogosto = (občutna) izguba v vojni, poboj, poraz: Vitellius … Romam revertit, recentissimum quodque volnus pavens T. vsake (sleherne) nove izgube, post aerumnosas iacturas et vulnera Amm.; poseb. v zvezah vulnus (vulnera) accipere, vulnera dare: propter vulnus acceptum Iust., duobus vulneribus terrestri proelio acceptis Iust., ut plus vulneris eo proelio Athenienses acciperent, quam superioribus dederant Iust.
c) occ. duševna rana, srčna rana, bolest, duševna bol, duševna bolečina, ljubezenska žalost: aeternumque daret matri sub pectore volnus Lucr., inconsolabile vulnus mente gerit tacitā O., hinc aliquis vulnus referens in pectore dixit O., sentis mea vulnera O., regina … volnus alit venis V., dicat … , quo beatus vulnere (sc. sit) H., nostri quaerunt sibi vulnus ocelli Pr., sagittae (sc. Amoris) dulcia vulnera Ap.

egg¹ [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko

in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje

glàdac glàca m
1. gizdalin: on beše gladac posebne vrste
2. gosti se ponamještaju u salonu gdje je sve gladac kjer je vse kot iz škatlice
3. gladac led gladek led
4. gladilna pila, gladilka
5. bot. velestika, Ligusticum
6. spolja gladac, a iznutra jadac na zunaj lepó, znotraj gniló

gnil [iu] (-a, -o) faul; faulig; Faul- (sneg der Faulschnee, blato der Faulschlamm, mesto die Faulstelle); les: moderig; (razpadel) verrottet; (z gnilim strženom) kernfaul; figurativno faul
gnilo vreme das Matschwetter

gníl (sadje) rotten, rotting, decayed, putrid, putrescent, decomposed; (meso) tainted, (živo meso) gangrenous; figurativno corrupt, mouldering

do jedra gníl rotten to the core
gnílo jajce rotten egg, addled egg
gníl zob a carious tooth
nekaj je gnílega v deželi Danski something is rotten in the state of Denmark

gníl (-a -o)

A) adj. marcio, putrido, guasto, fradicio, putrefatto; med. cariato (dente); med. purulento:
gnila jajca uova marce
gnilo sadje frutta marcia, guasta
gnil zob dente cariato
gnil les legno fradicio
gnila rana ferita purulenta
gnil sneg neve fradicia
biti že hudo gnil essere in avanzato stato di putrefazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnili glen sapropel
gnilo listje pacciame

2. pejor. marcio, guasto:
gnila družba una società marcia

B) gníli (-a -o) m, f, n
gnilo il marcio
pren. nekaj je gnilega v deželi danski c'è del marcio nello stato di Danimarca

grozdje samostalnik
(sadje) ▸ szőlőPovezane iztočnice: belo grozdje, namizno grozdje, rdeče grozdje, črno grozdje

jábolko apple

Adamovo jábolko anatomija Adam's apple
zimska jábolka pl winter apples pl
gnilo jábolko rotten apple
jábolko spora apple of discord
granatno jábolko pomegranate
rajsko jábolko tomato
ugrizniti v kislo jábolko (figurativno) to swallow a bitter pill, to grasp the nettle
jábolko ne pade daleč od drevesa like father, like son; he is a chip off the old block

jájce egg; anatomija testicle

mehko kuhano jájce sofboiled (ali gently boiled) egg
trdo kuhano jájce hard-boiled egg
gnilo jájce rotten (ali addled) egg
ocvrto jájce fried egg
sveže jájce fresh egg, newlaid egg
surovo jájce raw egg
skrknjeno jájce poached egg
staro jájce stale egg
umešana jájca scrambled eggs
nadevano jájce stuffed boiled egg
jájci na toastu žargon Adam and Eve on a raft
jájce v prahu powdered egg
iskati dlako v jájcu (figurativno) to split hairs
hoditi kot po jájcih (zelo oprezno) to tread warily
leči jájca to lay eggs
slična sta si kot jájce jájcu they are as like as two peas
podoben ti je kot jájce jájcu he is the dead spit and image or you
izleči se iz jájca to be hatched; to hatch
obmetavati koga z gnilimi jájci to throw rotten eggs at someone, to pelt someone with rotten eggs

jájce œuf moški spol ; (fiziologija) ovule moški spol , testicule moški spol

jajca nesti pondre
jajca valiti couver
gnilo jajce œuf pourri (ali gâté)
mehko kuhano jajce œuf à la coque
trdo kuhano jajce œuf dur
na (volovsko) oko ocvrto jajce œuf sur le plat
umešana jajca œufs brouillés
nadevano jajce œuf farci
surovo jajce œuf cru
Kolumbovo jajce l'œuf de Colomb
biti podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
iti (hoditi) kot po jajcih (avoir l'air de) marcher sur des œufs

jájce huevo m ; fiziol óvulo m

gnilo jajce huevo podrido
sveže (surovo) jajce huevo fresco (crudo)
trdo (mehko) kuhano jajce huevo duro (pasado por agua)
ocvrto jajce huevo frito
stepéno jajce huevo batido
posajeno jajce huevo al plato
nadevano jajce huevo rellenado
umešana jajca huevos revueltos
Kolumbovo jajce el huevo dc Colón
prodajalna jajc huevería f
izleči jajca empollar (ali sacar) los huevos; aovar
biti podoben kot jajce jajcu parecerse como dos gotas (ali como un huevo a otro)
iti, hoditi kot po jajcih andar como pisando huevos