Franja

gnilád (-i) f

1. marcio, marciume, putredine:
duh po gniladi puzza di marcio
med. zobna gnilad carie

2. pejor. (pokvarjenost, malovrednost) depravazione, corruzione, pervertimento

3. pren. fannullone, scansafatiche; čeb.
huda gnilad covata a sacco
gozd. rdeča gnilad carie del legno

gnilád -i ž gnjilina: to ni več sadje, to je gnilad

gnjilàdina ž, gnjílež m gniloba, gnilad: strujao je vonj stareža i gnjiladine, gnjileža

putrēdine f

1. gnitje, gniloba

2. gnilad

3. pren. (moralni) propad, razkroj

rōbīgō (rūbīgō) -inis, f (k ruber)

1. rdečkasta obloga, rjavica, rjavína, rja: Col., Plin., Hier., Fl. idr., ferrum rubigine roditur O., gladiorum robigo Cu.

2. gniloba, gnilina, gnilád, gniljáva na zobeh: livent rubigine dentes O.

3. rja, snet(java), snetje pri žitu, pepelasta plesen, pepélovka (gr. ἐρυσίβη): Varr., H., Col., Plin., ut mala culmos esset (= ederet) robigo V.; pooseb. Rōbīgō (Rūbīgō) -inis, f Robígina (Rubígina) in Rōbīgus (Rūbīgus) -i, m Robíg (Rubíg), božanstvo ženskega ali moškega spola, ki so ga Rimljani klicali na pomoč zoper snet (= gr. Ἐρυσιβίη Δημήτηρ Gorgon(ij)cev in Ἐρυσίβιος Ἀπόλλων Rodošanov); obl. Rōbīgō: O., Tert., Lact; obl. Rōbīgus: Varr., Gell., Serv. — Od tod Rōbīgālia (Rūbīgālia) -ium, n robigálije (rubigálije), praznik na čast božanstvu Robigini oz. Robigu; obhajali so ga 25. aprila: Varr., Plin., Serv.

4. metaf.
a) rja = brezdelje: ingenium longa robigine laesum torpet O., infectus longi robigine ruris Cl.
b) rja slabih navad, napaka, hiba, pomanjkljivost: Val. Max., Prud. idr., robigo animarum Sen. ph., robiginem suam alicui affricare Sen. ph.
c) razjedajoča rja = zavist: municipalium robigo dentium Mart. glodajoča (razjedajoča) zavist sodržavljanov.

truládak -tka m
1. trhljad
2. gnilad: eto, krompir se ne drži, pobereš, odvojiš -e, a za noć opet natruli onoliko

trúlež m, ž
1. trhlina: trulež drveta
2. gnilad, gniloba: morsko dno sastavljeno je iz slojeva organskih materija u stanju -a
3. gniloba: američka, evropska trulež legla kod pčela