Franja

gnezd|o [é] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Nest, gnezd ujed: der Horst
zvestoba istemu gnezdu die Nesttreue
vonj gnezda der Nestgeruch
gradnja gnezda der Nestbau
agronomija in vrtnarstvo pri sejanju: der Horst (sejanje v gnezda die Horstsaat); figurativno das Nest (tudi za majhne kraje)
figurativno kačje gnezdo die Schlangengrube, das Drachennest; -nest (ptičje Vogelnest, štorkljino Storchennest, kavkino Dohlennest, kroglasto Kugelnest, lastovičje Schwalbennest, figurativno ljubezensko Liebesnest, mišje Mäusenest, sračje Elsternnest); -horst (orlovo Adlerhorst, sokolje Falkenhorst)
tatinsko gnezdo die Diebeshöhle
oropati ptičje gnezdo ein Vogelnest ausnehmen
figurativno usesti se v toplo gnezdo sich ins gemachte/weiche Nest setzen, sich ins warme Nest setzen
dregniti v osje gnezdo figurativno ins Wespennest stechen

gnézdo nest; (orlovo, roparic) eyrie, aerie, aery; (fazanov) arhaično nide; figurativno (dom) home, roof; figurativno haunt; (leglo) brood, hatch, (za žuželčja jajca) nidus

gnézdo roparjev den of thieves
polno gnézdo nestful
graditi gnézdo to build a nest, arhaično to nidificate, to nidify
krasti jajca iz gnézd to rob birds' nests
položiti v gnézdo to nest
sedeti na gnézdu to sit on the nest (to hatch)
stikati za ptičjimi gnézdi to go bird's-nesting (ali bird-nesting ali nesting)
sedeti v toplem gnézdu (figurativno) to live (ali to be living ali to be) in clover
ustvariti si gnézdo (figurativno) to build one's nest (ali home), (oženiti se) to settle down to married life
ptički brez gnézda (= otroci brez doma) waifs and strays
napraviti si mehko gnézdo to feather one's nest

gnézdo nid moški spol , portée ženski spol , nichée ženski spol

osje gnezdo guêpier moški spol, nid moški spol de guêpes
vranje gnezdo nid de corneille

gnézdo (-a) n

1. nido; covo:
napraviti, spletati gnezdo fare, intessere il nido
pren. zleteti iz gnezda lasciare il nido
pren. pregnati iz gnezda snidare
lastovičje gnezdo nido di rondine
pren. sračje gnezdo disordine, confusione, guazzabuglio
pren. gadje gnezdo nido, covo di vipere
osje gnezdo vespaio
pren. dregniti v osje gnezdo sollevare un vespaio
mišje gnezdo topaia
kačje gnezdo serpaio

2. (istočasno skoteni, zvaljeni mladiči) covata; nidiata, figliata:
gnezdo prašičev una nidiata di porcellini

3. (dom, stanovanje) nido:
napraviti si gnezdo farsi il nido

4. pejor. (majhen, odročen kraj) casa del diavolo; paesucolo

5. (skrivališče; postojanka) covo:
roparsko, zarotniško, teroristično gnezdo covo di briganti, di congiurati, di terroristi
voj. strojniško gnezdo nido di mitragliatrici

gnézdo s
1. gnijezdo, gnezdo, gnjezdilište: lastovičje gnezdo; sračje gnezdo
svračje gnijezdo; gadje gnezdo
gujsko gnijezdo; čebelje gnezdo
pčelinje leglo; osje gnezdo
osinje gnijezdo; sršenovo gnezdo
stršljenovo gnijezdo; mitraljesko gnezdo; dregniti v sršeno gnezdo
gurnuti u stršljenovo, osinje gnijezdo
2. pilići, mladunčad istog gnijezda: prodati celo gnezdo pujskov; psički iz istega -a
3. kuća, dom, zavičaj, domaće ognjište
4. malomeščansko gnezdo malograđansko gnijezdo; provincialno gnezdo

gnézdo nido m pl

ptičje gnezdo nido de pájaro(s)
polno gnezdo nidada f
strojnično gnezdo nido de ametralladora(s)
tatinsko gnezdo nido de ladrones

gnézdo -a s., гніздо́ -а́ с.

gnézdo -a s cuib

гнездо n gnezdo; (teh.) zareza, žleb;
свить себе г. vgnezditi se

sračje gnezdo srednji spol das Elsternnest; figurativno das Durcheinander, der Sauhaufen, der Wirrwarr

alumnus 3

A. pass.

I. kot adj. vzgajan, vzrej(ev)an: alumnum numen O., Stat. —

II. kot subst. masc. alumnus -ī

1. rejenec, gojenec: quid voveat dulci nutricula maius alumno? H., comes carus datus ibat alumno V., hic me Caietam notae pietatis alumnus... igne cremavit O., iuveni Silenum reddit alumno O., al. legionum T. gojenec legij = v vojaškem taboru vzgojen, sutrinae tabernae alumnus T. = čevljarski vajenec; Nemees alumnus Stat. (o levu); pren. gojenec = učenec: quid ait Aristoteles reliquique Platonis alumni? Ci., alumnus disciplinae meae Ci. ep., ego igitur pacis, ut ita dicam, alumnus Ci., al. virtutis Sen. rh., artis aetheriae (vedeževalne umetnosti, vedeževalstva) Stat., al. Urbis T. gojenec rim. mesta; atrib.: alumnus grex Prud. množica učencev.

2. occ.
a) otrok, sin: Italia alumnum suum servitutis extremo... supplicio fixum videret Ci., nec Romula quondam ullo se tantum tellus iactabit alumno V., Peligni ruris alumnus O., Cretae alumnus (= Iuppiter) O., nunc Rudiae solo memorabile nomen alumno (= Ennio) Sil., Antenorei laris al. Mart., agrestis (= agri) alumnus Sen. tr., alumni fluminum Val. Fl. porečniki; nemorum alumnus Stat. sin gozdov = lovski prijatelj, lovec; pren.: non alumnus fortunae, sed partus Plin. ne posinovljen, ampak pristen otrok sreče.
b) v pl. (o živalih) mladiči, gnezdo (mladičev): abeas parvis aequus alumnis H., dulces alumni H.
c) (o trtnih mladikah) rozge: Col. Kot subst. fem. alumna -ae rejenka, gojenka: nostra haec alumna et tua profecto filia Pl., at vos si laesae contemptus tangit alumnae O., Agrippinam filiam et alumnam... praedicare Suet., noctis alumna (=Tisiphone) Sil., aquai dulcis alumnae Ci. poet. (o žabah), quercus al. vadi Stat., Sequanicae textricis alumna (= endromis) Mart.; pren.: bene constitutae civitatis quasi alumna quaedam eloquentia Ci., eloquentia alumna licentiae T., cliens et alumna Urbis Ostia (kot rim. naselbina) Fl., terra (Italia) omnium terrarum alumna eadem et parens Plin.

B. act.

I. kot adj. hraneč, hranilen: cygnus... alumna stagna petierat M. —

II. kot subst. fem. rednica, hranilka: Ceres, alumna terrarum ac nutrix mortalium M.

corymbion -iī, n (gr. κορύμβιον) ureditev las, pričeska (lasje so bili počesani v obliko bršljanove češulje (čisto lat. nodus), gnezdo: Petr.

covacciolo m gnezdo

covo m

1. brlog

2. šalj. ležišče, postelja

3. pren. gnezdo, leglo; skrivališče:
covo di terroristi, di ladri skrivališče teroristov, tatov

cubīle -is, n (cubāre)

1. človeško ležišče, postelja: mihi est cubile terra Ci. (prim.: posteljo mi zemlja da, F. Levstik), inter … inermes in cubilibus suis oppressos illa caedes edatur L., fatigatis humus cubile erat Cu., plures in tabernis et cubilibus intercepti T.; pesn. sinekdoha ležišče = počivališče: ad ortūs solis ab Hesperio cubili H. od Hesperijevega počivališča = od zahoda (kjer sonce zaide, tako rekoč počivat), c. noctis Sen. tr.; occ.
a) zakonska postelja: castum … servare cubile coniugis V., magnanimi Iovis ingratum ascendere cubile V., nec heri tetigit captiva cubile V., exspes inominata perprimat cubilia! H., temerare patrium cubile O., venerat (Faunus adulter) ad strati captata cubilia lecti O., sociare cubilia cum aliquo O., c. viduum O., an tu non orbum luxti deserta cubile … ? Cat., Eurynomen … occupat exesam curis castumque cubile servantem Val. Fl., nec dominae sanctum tetigisse cubile Val. Fl.;
b) sinekdoha spalnica, čumnata: cum, quod ineas cubile, non sentis Ci., cubilia amplioris formae, quam pro corporum habitu Cu., cubili praepositus Amm. posteljnik.

2. živalsko ležišče, leglo, lož, gnezdo, brlog: Pl., Sen. ph., Col., Mel., ut in cubilibus delitescant (bestiae) Ci., gallinae avesque reliquae … cubilia sibi nidosque construunt Ci., cubile ali cubilia catulorum, cubilia gallinarum Varr., his (alcibus) sunt arbores pro cubilibus C., fodēre cubilia talpae V., rimosa cubilia (apium) V., congesta cubilia blattis V., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., cubile canis, suis, vulpis Ph., fodere cubile Ph. (o lisici), excutere (vzdigniti) cubilibus feras Plin. iun.

3. pren.
a) pravo gnezdo (mesto), kjer kaj tiči, poseb. kako zlo: Albiana pecunia vestigiisne nobis odoranda est an ad ipsum cubile vobis ducibus venire possumus? Ci., ut omnes mortales istius avaritiae non iam vestigia, sed ipsa cubilia videre possint Ci., in ipsum veritatis descendere cubile Ambr.
b) arhit. blazina ali stikališče kamnov, gredi (tramov) idr.: Vitr., Plin.

cuib -uri n gnezdo

figliata f leglo, gnezdo

gnijèzdo s (ijek.), gnézdo s (ek.) gnezdo: orlovo, gujsko, zoljino, osinje, stršljenovo, kokošje gnijezdo mitraljesko gnijezdo; gnijezdo kod visoke peći gnezdo plavža, talilnik; sviti gnijezdo splesti si gnezdo, ustanoviti družino

gnjèzdilīšte s (ijek.), gnèzdilīšte s (ek.) gnezdilnica, gnezdo: u gnijezdu leži na jajima po više ženka, a pregrađeno je u dvije komore, u predsobu i pravo gnjezdilište

Horst, der, (-es, -e) Forstwesen goščava; Geologie čok; bei Greifvögeln: gnezdo; Luftfahrt (vojaško) letališče; Agronomie und Gartenbau gnezdo