Franja

globok [ô] (-a, -o) tief (tudi figurativno) (segajoč globoko) tiefreichend; čustvo: [tiefempfunden] tief empfunden, innig; razmišljanje, agronomija in vrtnarstvo tla: tiefgründig; (nizek) tiefliegend; (korenit) spremembe: tiefgreifend
globok spanec tiefer Schlaf, der Tiefschlaf
globoki sneg der Tiefschnee
globoka jedkanica die Tiefätzung
globoka narkoza medicina die Vollnarkose
globoko morje die Tiefsee
globok en meter/čevelj/klaftro … -tief (metertief, fußtief, klaftertief)

globók deep; profound; (spanje) deep, fast, sound; (molk) dead; (čustvo) heart-felt, deep-seated, deep-felt, strong; (glas) low-pitched, deep; (tema) profound, thick; (poklon) low, deep, profound; (znanje) thorough, profound, deep; (ostroumen) penetrating; (razlika) profound, wide, far-reaching

globóka jama a deep cave
globók krožnik soup plate
globóka rana a deep wound
globók mislec a profoud (ali deep) thinker
globóko spoštovanje profound reverence
globóka tišina deep silence
10 m globóka luknja a hole 10 metres deep (ali 10 metres in depth)
do kolen, do gležnjev globók knee-deep, ankle-deep
do pasú globók waist-deep
dolgovati komu globóko zahvalo to be deeply indebted to someone
biti v globókem žalovanju to be in deep mourning
ribnik je na tem mestu 2m globók the pond is 2 metres deep in this place
odgovoril je z globókim basom he replied in a deep bass voice

globók -ôka -o komp. globlji i globokejši i globočji dubok: globok vodnjak, žep; -a brazda; -e misli; -o prepričanje
duboko uvjerenje (-ver-), ubjeđenje (-beđ-); -i tisk
dubokotisak, bakrotisak

globòk profond, bas , (glas) grave , (sneg) épais

globok krožnik assiette ženski spol creuse
reka je 2 m globoka la rivière a une profondeur de 2 m (ali a 2 m de profondeur)
globoko v noč bien avant dans la nuit
globoko žalovanje grand deuil

globòk (-ôka -o) adj.

1. profondo (tudi ekst.):
globok vodnjak pozzo profondo
obleka z globokim izrezom abito con profonda scollatura
globok sneg neve alta
prepad med nama je vsak dan globlji tra noi due l'abisso si fa sempre più profondo

2. (ki ima v notranjosti veliko razsežnost) profondo, fondo; alto:
globoka rana ferita profonda
v globoki noči nel profondo della notte, a notte fonda, alta
biti v globoki zimi essere nel pieno dell'inverno

3. (ki ima nizek ton) profondo:
globok glas, smeh voce profonda, riso profondo

4. (sposoben močno doživeti) profondo:
globok mislec pensatore profondo

5. (ki zadeva bistvo) profondo:
globoka kriza sistema crisi profonda del sistema

6. (ki se pojavlja v visoki stopnji) profondo, forte, intenso, fermo:
globoka ljubezen amore profondo
globok odpor repulsione profonda
globok strah forte paura
po mojem globokem prepričanju sono fermamente convinto
globoka starost tarda età, età avanzata, veneranda
globoke oči occhi profondi
globoki tisk calcografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. globoko dihanje respirazione profonda
agr. globoko oranje aratura profonda
globoko zmrzovanje surgelamento
globok požirek sorsata
globok priklon salamelecco
pog. globoki krožnik fondina

globòk profundo, hondo

jezero je 5 m globoko el lago tiene cinco metros de profundidad
globok krožnik plato m hondo (ali sopero)
globoko pretresen hondamente conmovido
globok sneg nieve f alta
globoko spanje sueño m profundo
globoko spoštovanje reverencia f profunda
v globokem žalovanju (o obleki) de luto riguroso
globoka tišina silencio m absoluto
tičati globoko v dolgovih estar lleno de deudas; fam estar entrampado hasta cejas

globòk prid., глибо́кий прикм., глиби́нний прикм.

globòk -ôka -o prid. adânc, profund

abgründig prepaden; figurativ globok, brezdanji

adânc -ă (-i, -e)

I. adj. globok

II. adv. globoko, močno

III. -uri n globina, globočina

alto²

A) agg.

1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju

2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno

3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč

4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago

5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne

6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere

7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona

8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede

9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga

10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk

B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti

C) avv.

1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti

2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti

3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno!

alto visok, velik (po postavi), vzvišen; globok (morje); glasen; premičen (praznik), pozen v letu (prazniki); izvrsten, odličen; drag, visok (cena); težaven, težak

alto horno plavž
alta mar odprto morje
alta traición veleizdaja
piso alto prvo, drugo itd. nadstropje
a las altas horas de la noche pozno v noč
en alta voz glasno
de lo alto zviška
El de lo alto Najvišji, bog
el Alto Rin gornji Ren

altus 3, adv. -ē (prvotno pt. pf. glag. alere, potem adj.: „vzrejen“, od tod = „odrasel“, „velik“), in to:

I. (če se meri od spodaj navzgor)

1. visok (naspr. humilis, profundus): mons altus L. ali altissimus C., altus tumulus L., arbor a. Lucr., alta nix H. visok ali debel, altae nives Cu., altissimae ripae C., alta terra, turris Cu., stabula alta ferarum V. = visokorasli (visokodebelni) gozd, altus equo V. visoko s konja, medio est altissima (via) caelo O., se ex altissimo muro praecipitavit Ci., alte in terram cadere Varr. fr. ali samo alte cadere Ci. visoko (z višine) dol, se tollere a terra altius Ci., alte extollens pugionem Ci., puer alte cinctus H. visoko opasan; o človeški rasti: altior illis ipsa (dea) est O. je večja; pren.: altum incedere Sen. ph. glavo pokonci nositi, prevzeten biti (prim.: ošabno nos'jo ti pokonci glave Prešeren), altiorem fieri Ci. vzpeti se na prste = bahati se. O mestih = visoko stremeč, kvišku kipeč: Carthago, Roma, Troia V. (prim. Ἴλιος αἰπεινή Hom.), urbes H.; o morju = širok, širen, odprt: aderant aequore in alto ratibus repentibus Poeta vetus ap. Varr. na širnem morju = na odprtem morju, permensus maria alta velivola L. Andr. ap. Macr. Raztezanje se izraža: z acc.: signum septem pedes altum L.; z gen.: singula latera pedum tricenûm, alta quinquagenûm Varr. ap. Plin., cohors... clauditur altā novem pedum maceriā Col.; z abl. mensurae pri komp.: columella tribus cubitis non altior Ci.; s tenus in gen.: aqua ferme genūs tenus (do kolena) alta L.; subst. neutr. pl.: altiora petrae Cu. višji del.

2. pren. visok: sua virtute in altiorem locum pervenit Ci. se je vzpel na višjo stopnjo, praecipitari ex altissimo dignitatis gradu Ci., Carthago altior Italiae ruinis H. povzdignjena, altior ordo Sen. ph., altissima fortuna Cu. najvišja stopnja (vrhunec) sreče, altissimum maiestatis fastigium Val. Max., altissimae civium dignitates Plin. iun.; subst. neutr. pl.: excelsa et alta sperare L. nadejati se imenitnega in visokega mesta, nimis alta cupere S. po nedosežnem hlepeti, altiora petere S. za višjim težiti, altissima cupere T., altiora meditari Suet., amor in altioribus standi Arn. do višjega mesta, alte ascendere Ci., alte spectare Ci. oči visoko povzdigovati = visoko meriti, za visokim težiti, ingenium altissime assurgit Plin. iun.; occ. visok = visokomiseln, vzvišen, vznesen, veličasten: homo alta mente praeditus Ci. z visokomiselnostjo obdarovan, visokomiseln, qui altiore animo sunt Ci., magnus et altus vir, vir altus et excellens Ci., altus, excelsus, humana despiciens Ci., digna prorsus cogitatio animo tuo, sed altior nostro Cu., altissimum planeque poëticum ingenium Plin. iun., nihil altum, nihil magnificum ac divinum suscipere possunt qui... Ci., neque humilem et abiectam orationem nec nimis altam et exaggeratam probat Ci., alta in senatu sententia Val. Max. pomenljiva, tehtna, artes altiores, altiores disciplinae, altissima eruditio ac prudentia Q., altior prudentia, altissima moderatio Val. Max., altiores litterae Sen. ph., ille dies virtutem Catonis altissime illuminavit Vell. zelo veličastno; pesn.: alto vultu dona reicere H. s ponosnim obrazom = s ponosno prevzetnostjo; kot epiteton bogov, imenitnih oseb in poosebljenih bitij prevzvišen, veličasten: Apollo, Iuppiter V., Caesar H., Roma O.; po rojstvu visok, visokoroden, visokega rodu: Sarpedon V., Aeneas H., inter altissimas condiciones generum eligere Plin. iun. izmed najvišjih krogov; o glasu zvočen, zveneč: altiore voce Cat., altissimus sonus Q.

3. kot subst. neutr. višina, vrh: aedificia in altum edita T., in altum editae arces Sen. ph., quae nervo tormentisve in altum exprimuntur Sen. ph., arcu alta petens V. na vrh mereč, Troes alta tenent V. vrh (zidovja); pren.: ordo (senatorius) quasi... editus in altum Ci., quidquid in altum fortuna tulit, ruitura levat Sen. tr.; occ.
a) nebeška višava, nebo: ex alto... praepes laeva volavit avis Enn. ap. Ci., altum petiere nidis relictis V., Maiā genitum demittit ab alto V., glomerant tempestatem imbribus atris collectae ex alto nubes V., Iuppiter ex alto periuria ridet amantum O., vapor ex alto cadit rursumque in altum redit Plin., surgentia in altum cacumina oleae Q.
b) (visoko =) široko (odprto) morje (= mare ali aequor altum), morje: in alto iactari Ci., in portum ex alto invehi Ci., vela in altum dare L., Auct. b. Afr., V., (naves) in altum provectae C., naves... nisi in alto constitui non poterant C., multum ille et terris iactatus et alto V. po kopnem in po morju, altum tenere V., eminet... in altum lingua, in qua sita est (Cassandrea) L.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens nec reperit locum consistendi Ci., ego in alto vitiorum omnium sum Sen. ph. zibljem se na morju vseh napak.

II. (če se meri od zgoraj navzdol)

1. globok (naspr. summus): gurges, portus, flumina V., ponti maria alta V. globoko morsko valovje, altior aqua C., flumen latissimum atque altissimum C., altissima flumina C., Cu., altus limus Cu., alta fundamenta theatri V., altae stirpes stultitiae, altissimae radices Ci., pectus altum, vulnus altum V., caput abdidit alte V., alte vulnus adactum V., ferrum haud alte in corpus descendisse L., non alte percusso corde sagittā O., nunquam tam alte penetrasse telum... cognoverant Cu., sulcus altius impressus Ci., alte finditur cuneis in solidum via V., repetiti (tracti Sen. ph.) altius gemitus Sen. rh. Raztezanje z acc.: fundamenta bona facito alta pedes V Ca., quinquaginta cubita altum mare Plin., minimum alte pedem Col.; z abl. mensurae pri komp.: lacus XL cubitis altior Plin. iun.

2. pren. globok = trd(en): somnus altus H., L., Cu. ali altior Cu. ali altissimus Sen. ph., quies V., sopor Cu., otium Plin. iun., silentium Sen. ph., silentia alta V., altissimum silentium Q., Amm., tranquillitas altissima Plin. iun., a. oblivio Sen. ph., nox Sen. ph. et tr., Ap. trda, črna, alte conquiesse Afr. fr.; occ. globok =
a) ki je notri (v globini), ki tiči globoko notri v..., ki tiči globoko, notranji: manet alta mente repostum iudicium V. globoko v srcu (κατα φρένα βαϑεῖαν Hom.), premit altum corde dolorem V. globoko v srce, altus gemitus V. globok, ki prihaja iz globoke notranjosti, altiores gemitus Sen. rh., altius malum Cu., altus pudor Plin. iun., timor a. Petr., altior pavor T., altior sollicitudo, altior animi motus Q., penitus atque alte... sententiam legis introspicere Gell., quod verbum altius in eius pectus descendit S., verbum transferre altius Ci. presmelo, altius animis maerere T., haec odia altissime sedent Ps.-Q.
b) tajen, skrit: sin altior istis sub precibus venia ulla latet V., alta dissimulatione premere consilium Cu., altiore concepta consilio Cu., altiorem iracundiam alicuius vereri T.

3. kot subst. neutr. glob(oč)ina, notranjost, dno: ex alto emergere Ci., alto se immergere, in altum praecipitare Cu., alta pelagi V. morske globočine, tranquilla per alta V. mirne globočine, soluta rate in altum (sc. Rhodani) rapi L., in altum concedere Lucr. v notranjost hiše, noter v hišo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animi ciere L., attractus ab alto spiritus V. iz globine prsi, ex alto dissimulare O. globoko, innatans verborum facilitas in altum reducetur Ci. površnost... se bo poglobila, non ex alto venire nequitiam, sed summo, quod aiunt, animo inhaerere Sen. ph.

III. (če se meri v daljavo)

1. ki sega (se razteza) globoko (daleč) noter ali nazaj, daljen: portu se condidit alto V. daleč je prodrl, ex alto luco V. daleč iz loga, longe et alte petitum proëmium Ci. ali oratio alte repetita Ci., altius ordiri ac repetere memoriam Ci. ki sega bolj nazaj, bolj od kraja, bellum altius expedire T. obširneje (natančneje) popis(ov)ati, rem altius perspicere Ci. globlje premišljati, altius persequi aliquid Plin. dalje zasledovati.

2. pren. (časovno) oddaljen, (pra)star: Claudia genus Clauso referebat ab alto O., alto a sanguine Teucri V., alta vetustas Sil. starodavni čas, starodavnost, altior memoria Ci. starejši časi, altius omnem expediam prima repetens ab origine famam V. posegajoč bolj nazaj (t.j. v davne čase).

3. subst. altum -ī, n dalja, daljina: quid causas petis ex alto? V. od daleč, tako tudi: aliquid ex alto appetere Acc. fr. ali repetere Ci.

bajo nizek; majhen; nižji; plitev; slab; globok (ton); zgoden (praznik); brez vrednosti; hlapčevski, podel

bajo de estatura majhne postave
bajo fondo plitvina
bajo monte podrast
bajo relieve nizki relief
bajo vientre trebuh, trebušje
bajo de ley malovreden (zlato, srebro)
planta baja, piso bajo pritličje
con los ojos bajos s povešenimi očmi
en voz baja tiho
por lo bajo pod roko, kradoma; tiho, lahno
el Bajo Pirineo nižji Pireneji
los Países bajos Nizozemska

bàsina ž avgm. globok, močan glas

bass⁴ [beis] pridevnik
globok, nizek (glas)

bass viol violončelo
bass clef basovski ključ
bass singer basist
bass voice bas (glas)

calado pomorstvo globok

calado hasta los huesos do kože premočen (od dežja)
calado m vgrez (ladje)
calado de papel zrezljan papir

chest-note [čéstnout] samostalnik
globok, prsni glas

creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

creux masculin de la main sredina dlani
assiette féminin creuse globok krožnik
brique féminin creuse votlak (opeka)
chemin masculin creux soteska
classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
dent féminin creuse votel zob
heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
viande féminin creuse nezadostna hrana
yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
tête féminin creuse prazna glava
avoir le nez creux imeti dober nos
avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
rêver creux (figuré) bedé sanjati
il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
sonner creux votlo doneti

cupo agg.

1. globok; nizek:
abisso cupo globoko brezno
voce cupa globok glas

2. temen, mračen:
notte cupa mračna noč
rosso cupo temnordeč
descrivere qcs. a tinte cupe pren. kaj opisati v mračnih barvah

3. pren. molčeč; zamišljen; vase zaprt:
carattere cupo vase zaprt značaj

4. pren. hud, silen:
dolore cupo silna bolečina