Franja

globin|a ženski spol (-e …) die Tiefe; tehnika (prosta globina) der Sumpf; geografija der Tiefgang (gube Faltentiefgang)
globina prostora der Tiefenraum
rudarstvo die Teufe
rudarstvo grezilna globina die Seigerteufe
-tiefe (čustvovanja die Gemütstiefe, Gefühlstiefe, misli Gedankentiefe, morja Meerestiefe, potapljanja Tauchtiefe, prodiranja Eindringtiefe, spanja Schlaftiefe, vode Wassertiefe, ugreza Einsinktiefe, zasutja Verschüttungstiefe)
…globine Tiefen-
(merjenje die Tiefenmessung, zaznavanje die Tiefenwahrnehmung, nastavitev die Tiefeneinstellung)
v globini in der Tiefe
v globino in die Tiefe
v globino gozda ins Waldinnere
vrtati v globino tehnika tiefbohren
potapljati se v globino tieftauchen
za globino -tief
(lopate spatentief)
izmeriti globino česa (etwas) ausloten

globína depth; deepness; figurativno profundity, profoundness

iz globíne mojega srca from the bottom of my heart
globína reke, jame the depth of a river, of a cave
globína vode the depth of water
merjenje globíne measuring of depth
prodor v globíno vojska penetration in depth
(iz)meriti globíno to fathom
zaiti v preveliko globíno to go (ali to get) out of one's depth, to go in too deep

globína, globočína profondeur ženski spol , fond moški spol , bas-fond moški spol , abîme moški spol

globína (-e) f

1. profondità; pren. spessore:
globina prepada la profondità del burrone

2. (lastnost globokega) profondità

3. (prostor, ki je nižje od okolja) profondità, fondo:
raziskovati morske globine scandagliare le profondità marine

4. (precej oddaljen, najbolj oddaljen del česa) fondo, profondo:
globina gozda il fondo del bosco
globina podzavesti il profondo della subcoscienza

5. pren. (intenzivnost čustvene prizadetosti) intensità:
globina hrepenenja, ljubezni intensità del desiderio, della passione amorosa

6. (glavni del česa) profondo:
globina duše il profondo dell'anima
iz globine duše sovražiti odiare dal profondo del cuore
teh. globina navoja altezza del filetto

globína ž dubina: globina vodnjaka; morske -e; globina misli, duše

globína profundidad f

globína -e ž., глиб -у ч., глибина́ -и́ ж.

globína -e ž
1. adâncime
2. profunzime

abismo moški spol prepad, brezno; globina; figurativno pekel

adânc -ă (-i, -e)

I. adj. globok

II. adv. globoko, močno

III. -uri n globina, globočina

adâncíme -i f globina

altitude [ǽltitju:d] samostalnik
višina; globina
figurativno vzvišenost

sleng grabbing for altitude besen
altitude gauge, altitude measurer višinomer

altus 3, adv. -ē (prvotno pt. pf. glag. alere, potem adj.: „vzrejen“, od tod = „odrasel“, „velik“), in to:

I. (če se meri od spodaj navzgor)

1. visok (naspr. humilis, profundus): mons altus L. ali altissimus C., altus tumulus L., arbor a. Lucr., alta nix H. visok ali debel, altae nives Cu., altissimae ripae C., alta terra, turris Cu., stabula alta ferarum V. = visokorasli (visokodebelni) gozd, altus equo V. visoko s konja, medio est altissima (via) caelo O., se ex altissimo muro praecipitavit Ci., alte in terram cadere Varr. fr. ali samo alte cadere Ci. visoko (z višine) dol, se tollere a terra altius Ci., alte extollens pugionem Ci., puer alte cinctus H. visoko opasan; o človeški rasti: altior illis ipsa (dea) est O. je večja; pren.: altum incedere Sen. ph. glavo pokonci nositi, prevzeten biti (prim.: ošabno nos'jo ti pokonci glave Prešeren), altiorem fieri Ci. vzpeti se na prste = bahati se. O mestih = visoko stremeč, kvišku kipeč: Carthago, Roma, Troia V. (prim. Ἴλιος αἰπεινή Hom.), urbes H.; o morju = širok, širen, odprt: aderant aequore in alto ratibus repentibus Poeta vetus ap. Varr. na širnem morju = na odprtem morju, permensus maria alta velivola L. Andr. ap. Macr. Raztezanje se izraža: z acc.: signum septem pedes altum L.; z gen.: singula latera pedum tricenûm, alta quinquagenûm Varr. ap. Plin., cohors... clauditur altā novem pedum maceriā Col.; z abl. mensurae pri komp.: columella tribus cubitis non altior Ci.; s tenus in gen.: aqua ferme genūs tenus (do kolena) alta L.; subst. neutr. pl.: altiora petrae Cu. višji del.

2. pren. visok: sua virtute in altiorem locum pervenit Ci. se je vzpel na višjo stopnjo, praecipitari ex altissimo dignitatis gradu Ci., Carthago altior Italiae ruinis H. povzdignjena, altior ordo Sen. ph., altissima fortuna Cu. najvišja stopnja (vrhunec) sreče, altissimum maiestatis fastigium Val. Max., altissimae civium dignitates Plin. iun.; subst. neutr. pl.: excelsa et alta sperare L. nadejati se imenitnega in visokega mesta, nimis alta cupere S. po nedosežnem hlepeti, altiora petere S. za višjim težiti, altissima cupere T., altiora meditari Suet., amor in altioribus standi Arn. do višjega mesta, alte ascendere Ci., alte spectare Ci. oči visoko povzdigovati = visoko meriti, za visokim težiti, ingenium altissime assurgit Plin. iun.; occ. visok = visokomiseln, vzvišen, vznesen, veličasten: homo alta mente praeditus Ci. z visokomiselnostjo obdarovan, visokomiseln, qui altiore animo sunt Ci., magnus et altus vir, vir altus et excellens Ci., altus, excelsus, humana despiciens Ci., digna prorsus cogitatio animo tuo, sed altior nostro Cu., altissimum planeque poëticum ingenium Plin. iun., nihil altum, nihil magnificum ac divinum suscipere possunt qui... Ci., neque humilem et abiectam orationem nec nimis altam et exaggeratam probat Ci., alta in senatu sententia Val. Max. pomenljiva, tehtna, artes altiores, altiores disciplinae, altissima eruditio ac prudentia Q., altior prudentia, altissima moderatio Val. Max., altiores litterae Sen. ph., ille dies virtutem Catonis altissime illuminavit Vell. zelo veličastno; pesn.: alto vultu dona reicere H. s ponosnim obrazom = s ponosno prevzetnostjo; kot epiteton bogov, imenitnih oseb in poosebljenih bitij prevzvišen, veličasten: Apollo, Iuppiter V., Caesar H., Roma O.; po rojstvu visok, visokoroden, visokega rodu: Sarpedon V., Aeneas H., inter altissimas condiciones generum eligere Plin. iun. izmed najvišjih krogov; o glasu zvočen, zveneč: altiore voce Cat., altissimus sonus Q.

3. kot subst. neutr. višina, vrh: aedificia in altum edita T., in altum editae arces Sen. ph., quae nervo tormentisve in altum exprimuntur Sen. ph., arcu alta petens V. na vrh mereč, Troes alta tenent V. vrh (zidovja); pren.: ordo (senatorius) quasi... editus in altum Ci., quidquid in altum fortuna tulit, ruitura levat Sen. tr.; occ.
a) nebeška višava, nebo: ex alto... praepes laeva volavit avis Enn. ap. Ci., altum petiere nidis relictis V., Maiā genitum demittit ab alto V., glomerant tempestatem imbribus atris collectae ex alto nubes V., Iuppiter ex alto periuria ridet amantum O., vapor ex alto cadit rursumque in altum redit Plin., surgentia in altum cacumina oleae Q.
b) (visoko =) široko (odprto) morje (= mare ali aequor altum), morje: in alto iactari Ci., in portum ex alto invehi Ci., vela in altum dare L., Auct. b. Afr., V., (naves) in altum provectae C., naves... nisi in alto constitui non poterant C., multum ille et terris iactatus et alto V. po kopnem in po morju, altum tenere V., eminet... in altum lingua, in qua sita est (Cassandrea) L.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens nec reperit locum consistendi Ci., ego in alto vitiorum omnium sum Sen. ph. zibljem se na morju vseh napak.

II. (če se meri od zgoraj navzdol)

1. globok (naspr. summus): gurges, portus, flumina V., ponti maria alta V. globoko morsko valovje, altior aqua C., flumen latissimum atque altissimum C., altissima flumina C., Cu., altus limus Cu., alta fundamenta theatri V., altae stirpes stultitiae, altissimae radices Ci., pectus altum, vulnus altum V., caput abdidit alte V., alte vulnus adactum V., ferrum haud alte in corpus descendisse L., non alte percusso corde sagittā O., nunquam tam alte penetrasse telum... cognoverant Cu., sulcus altius impressus Ci., alte finditur cuneis in solidum via V., repetiti (tracti Sen. ph.) altius gemitus Sen. rh. Raztezanje z acc.: fundamenta bona facito alta pedes V Ca., quinquaginta cubita altum mare Plin., minimum alte pedem Col.; z abl. mensurae pri komp.: lacus XL cubitis altior Plin. iun.

2. pren. globok = trd(en): somnus altus H., L., Cu. ali altior Cu. ali altissimus Sen. ph., quies V., sopor Cu., otium Plin. iun., silentium Sen. ph., silentia alta V., altissimum silentium Q., Amm., tranquillitas altissima Plin. iun., a. oblivio Sen. ph., nox Sen. ph. et tr., Ap. trda, črna, alte conquiesse Afr. fr.; occ. globok =
a) ki je notri (v globini), ki tiči globoko notri v..., ki tiči globoko, notranji: manet alta mente repostum iudicium V. globoko v srcu (κατα φρένα βαϑεῖαν Hom.), premit altum corde dolorem V. globoko v srce, altus gemitus V. globok, ki prihaja iz globoke notranjosti, altiores gemitus Sen. rh., altius malum Cu., altus pudor Plin. iun., timor a. Petr., altior pavor T., altior sollicitudo, altior animi motus Q., penitus atque alte... sententiam legis introspicere Gell., quod verbum altius in eius pectus descendit S., verbum transferre altius Ci. presmelo, altius animis maerere T., haec odia altissime sedent Ps.-Q.
b) tajen, skrit: sin altior istis sub precibus venia ulla latet V., alta dissimulatione premere consilium Cu., altiore concepta consilio Cu., altiorem iracundiam alicuius vereri T.

3. kot subst. neutr. glob(oč)ina, notranjost, dno: ex alto emergere Ci., alto se immergere, in altum praecipitare Cu., alta pelagi V. morske globočine, tranquilla per alta V. mirne globočine, soluta rate in altum (sc. Rhodani) rapi L., in altum concedere Lucr. v notranjost hiše, noter v hišo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animi ciere L., attractus ab alto spiritus V. iz globine prsi, ex alto dissimulare O. globoko, innatans verborum facilitas in altum reducetur Ci. površnost... se bo poglobila, non ex alto venire nequitiam, sed summo, quod aiunt, animo inhaerere Sen. ph.

III. (če se meri v daljavo)

1. ki sega (se razteza) globoko (daleč) noter ali nazaj, daljen: portu se condidit alto V. daleč je prodrl, ex alto luco V. daleč iz loga, longe et alte petitum proëmium Ci. ali oratio alte repetita Ci., altius ordiri ac repetere memoriam Ci. ki sega bolj nazaj, bolj od kraja, bellum altius expedire T. obširneje (natančneje) popis(ov)ati, rem altius perspicere Ci. globlje premišljati, altius persequi aliquid Plin. dalje zasledovati.

2. pren. (časovno) oddaljen, (pra)star: Claudia genus Clauso referebat ab alto O., alto a sanguine Teucri V., alta vetustas Sil. starodavni čas, starodavnost, altior memoria Ci. starejši časi, altius omnem expediam prima repetens ab origine famam V. posegajoč bolj nazaj (t.j. v davne čase).

3. subst. altum -ī, n dalja, daljina: quid causas petis ex alto? V. od daleč, tako tudi: aliquid ex alto appetere Acc. fr. ali repetere Ci.

barăthrum -ī, n (gr. βάραϑρον) brezno, žrelo, prepad, ponor, globina, jama, krnica (v vodi): Pl., Lucr., Vitr. idr., Charybdis … imo barathri ter gurgite vastos sorbet … fluctus V.; occ.: immane barathrum peklensko žrelo; preg.: aliquid barathro donare H. kaj v prepad vreči = zapraviti, pognati; pren.
a) (o nenasitnem želodcu) žrelo: effunde hoc cito in barathrum Pl., extremo ructus cum redit barathro Mart.; od tod barathrum macelli H. „tržno žrelo“ (o požeruhu).
b) barathrum femineum Mart. (o ženskem spolovilu).

bas-fond [bafɔ̃] masculin nižina; plitvina; globina

les bas-fonds de la société sodrga
le navire s'est échoué sur un bas-fond ladja je nasedla na plitvino

cupezza f globina; temnost, mračnost (tudi pren.)

deep² [di:p] samostalnik
globina; brezno; tema, mrak
poetično morje

the deeps morske globine

deepness [dí:pnis] samostalnik
globina
figurativno zvitost, bistroumnost

depth [depɵ] samostalnik
globina, prepad; intenzivnost
poetično morje; sredina; skrajnost

in the depth of despair skrajno obupan
in the depth of winter sredi zime
depth charge (ali bomb) globinska bomba
to be out of one's depth ne doumeti česa
I am beyond (ali out of) my depth to presega moje moči, tega ne zmorem
moulded depth globina prostora
in depth v globino
to go (ali get) out of one's depth zgubiti tla pod nogami

draw² [drɔ:] samostalnik
vlečenje, potegljaj; žrebanje, žreb
sleng privlačnost
trgovina vrnitev uvozne carine; neodločna bitka ali igra
ameriško spuščanje, globina