Franja

glinen [é] (-a, -o) Ton- (posoda das Tongefäß, pipa die Tonpfeife, plastika die Tonplastik, posoda das Tongeschirr, tla der Tonboden)

glìnen -a -o glinen, glinast, lončen: -i lonac; stajati na -im nogama

glinén (-a -o) adj. glej glinast

glinén -a -o
1. glinen, glinast: glinen lonec; -a peč
2. glinovit: -a tla; -i skrilavci; -i lapor

glinén prid., гли́няний прикм.

crēteus 3 (crēta) iz krede izdelan, glinén: persona Lucr.

glínast -a -o
1. glinast, glinen: -a posoda
2. glinovit: -a tla; -i skrilavec
glinac, glineni škriljevac

glînskī -ā -ō glinen, glinat, glinovit: -a površina brijega

gnjȉlen -a -o dial. glinen, ilovnat: -a zagorska zemlja

ȉlov -a -o
1. ilovnat, ilnat: ilov pod
2. glinen: -a zdjela

ȉlovast -a -o glinen: -a peć

íloven -vna -o glinen, od ilovače: -a posoda, opeka, hiša

lončén -a -o glinen, zemljan, od gline: -a posoda, peč, skleda; stati na -ih nogah
biti nesiguran u svojoj situaciji

lŭteus² 3 (lŭtum)

1.
a) iz greza (grezi), iz blata, iz ilovice: aedificium Plin., luteum opus fingit hirundo O. gnezdo, glebae Vitr. ilovnate grude, kosi ilovice.
b) pesn. glinen: toreuma Mart.
c) prstén: homo (= Adam) Prud.

2. blaten, blatnat, blatast: herus Pl., caput Rheni H., gallina luteis pedibus Plin., l. Vulcanus Iuv. umazan, sajav, sajast; pesn.: luteum ceromate corpus Mart. namazano, prevlečeno.

3. metaf. malopriden, ničvreden, malovreden: meretrix Pl., homo Ci., negotium Ci. malovredna reč, malenkost, Pelusiotas nos appellant et luteos Hier.

terreus 3 (terra) narejen (zgrajen, sezidan, izdelan, ustvarjen) iz zemlje (prsti), zemljén, zêmeljski, zêmeljn, ilovnat, glinen, prstén: murus, agger Varr., terrea progenies V., regnum quod ambit diva et marina et terrea Prud.

глинистый glinast, glinen, ilovnat

гли́няний прикм., glinén prid., lončén prid.

глиняный glinen, iz gline