Franja

gledano [é]
dolgoročno gledano auf lange Sicht
kratkoročno gledano auf kurze Sicht

soggettivamente avv. subjektivno, gledano z osebnega vidika; pristransko

abstracto abstrakten, pojmoven, teoretičen; ločen, izoliran

en abstracto abstraktno gledano

glédan (-a -o) adj.

1. visto:
življenje gledano z očmi otroka la vita vista con gli occhi del bambino

2. (v brezosebni rabi) se si guarda, a guardare:
hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje la casa è sulla sinistra della strada a guardare dalla stazione

lang¹

1. Adjektiv dolg, Mensch: dolg, velik; langer Kerl dolgin; Soße, Suppe: redek; Wein: vlečljiv; lange Finger dolgi prsti; lange Finger machen/haben imeti dolge prste; lange Zeit dolgo, dolgo časa; vor langer Zeit davno, pred dosti časa; vor langen Jahren pred davnimi leti, pred mnogo leti; vor nicht langer Zeit še ne dolgo, nedavno; ein langes Gesicht machen dobiti dolg nos, nos se je povesil (er machte... nos se mu je povesil) ; lange Ohren machen našpičiti ušesa; lange Zähne haben imeti veliko željo (auf po) ; auf lange Sicht dolgoročno gledano; auf die lange Bank schieben odlagati; mit langer Nase abziehen ostati z dolgim nosom; von langer Hand dolgo časa; des langen und breiten na dolgo in široko; fallen: so lang er ist/war kot je (bil) dolg in širok; seit langem že dolgo; lang und breit na dolgo in široko

2. Adverb ves, vsa, vse, sein Leben lang vse življenje; kar, cel; zwei Jahre lang kar dve leti, celi dve leti

plát lado m

zadnja, zadajšnja plat lado posterior, parte f de atrás, (novca) reverso m, cruz f
druga plat medalje el reverso de la medalla
biti plat zvona tocar a somatén, (ob požaru) tocar a fuego
gledano s te plati visto desde este punto
z moje plati de mi parte
treba bi bilo slišati obe plati debería oírse a las dos partes

regard² [rigá:d]

1. prehodni glagol
(po)gledati, motriti, opazovati; imeti (as za)
smatrati za; ceniti, čislati, spoštovati; ozirati se na, upoštevati, uvaževati

2. neprehodni glagol
tikati se (to česa)
zadevati (kaj), nanašati se (to na)

as regards (your letter) kar se tiče (vašega pisma, dopisa)
I regard him as my best friend imam ga za svojega najboljšega prijatelja
I regard him kindly do njega imam, gojim prijateljska čustva
I regard it as impudence (as negligible) to smatram, imam za nesramnost (za nebistveno)
to be regarded as veljati za
regarded in this light gledano v tej luči
he did not regard my advice ni upošteval mojega nasveta
to regard with favour (with curiosity) všečno (radovedno) gledati
your affairs do not regard me vaše zadeve se me ne tičejo, me ne brigajo

respecto moški spol ozir, odnos, pogled, razmerje, zveza

al respecto de v razmerju z
bajo ese respecto s tega vidika (gledano)
(con) respecto a eso, a ese respecto v tem oziru
(con) respecto a (ali de) kar se tiče, kar zadeva
en cierto respecto v nekem oziru; tako rekoč
en todos respectos v vsakem oziru; odločno, izrecno

speaking [spí:kiŋ]

1. samostalnik
govorjenje, govor, govorništvo
množina (redko) izreki (pomembnih osebnosti)

2. pridevnik
ki govori, govoreč; zgovoren, izrazit, osupljiv

speaking! (pri telefonu) pri aparatu!, govorim!
a speaking acquaintance bežno (negloboko) poznanstvo
the English speaking countries angleško govoreče dežele
frankly speaking odkrito povedano
legally speaking (gledano) s pravnega vidika
a speaking voice dober govorni glas
speaking likeness izredna (izrazita, osupljiva) podobnost, živ portret
public speaking govorniška umetnost
I am not on speaking term with him ne poznam ga toliko, da bi govoril z njim, figurativno z njim ne govorim, z njim sem skregan

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

ùnutarnjōst ž, unùtarnjōst ž, ùnutrašnjōst ž, unùtrašnjōst ž
1. notranjost: čuje se glas iz -i
2. v Srbiji: notranjost države, podeželje, provinca, gledano iz Beograda, gl. mesta predjugoslovanske Srbije: grad u -i, brzi voz za unutarnjost; bio je premešten u unutarnjost