Franja

Zadetki iskanja

  • glavno mesto srednji spol die Hauptstadt (Hptst.)
    deželno glavno mesto die Landeshauptstadt
  • cabecera ženski spol glavna točka; častno mesto pri mizi; zglavje, zglavnik; glavno mesto; začetek

    médico de cabecera hišni zdravnik
    estar (asistir) a la cabecera de un enfermo bolnika negovati
  • cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

    cabeza de campana zvonišče
    cabeza de ganado glava živine
    cabeza menor glava drobnice
    cabeza de partido okrajno glavno mesto
    cabeza de reino prestolnica države
    cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
    dolor de cabeza glavobol
    mala cabeza nepremišljen človek
    tocado de la cabeza malo trčen
    aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
    asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
    cargársele a uno la cabeza omotičen postati
    dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
    dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
    me duele la cabeza glava me boli
    hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
    hacer cabeza glavno besedo imeti
    ir cabeza abajo vedno bolj propadati
    írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
    metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
    pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
    quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
    quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
    sacar la cabeza spet se pokazati
    sentar la cabeza k pameti priti
    subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
    tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
    tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
    no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
    torcer la cabeza umreti
    volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
    en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
    a la cabeza spredaj, na čelu
    con la cabeza al aire gologlav
    de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
    de pies a cabeza od nog do glave
    en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
    por su cabeza po lastnem sklepu
    más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
    tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj
  • capital2 [kǽpitl] samostalnik
    glavnica, kapital; glavno mesto; velika začetnica; kapitel, glava (stebra)
    figurativno korist, dobiček

    circulating, floating capital obratni kapital
    block capitals velike tiskane črke
    capital expenditure (ali outlays) investicije
    to make a capital out of s.th. okoristiti se s čim
    working (ali operating) capital obratni kapital
    unproductive capital mrtvi kapital
  • capital ženski spol prestolnica, glavno mesto
  • capitálă -e f glavno mesto, prestolnica
  • capitale [kapital] féminin glavno mesto, prestolnica; velika črka
  • capitale

    A) agg.

    1. smrten, kapitalen:
    pena capitale smrtna kazen
    peccato capitale relig. smrtni greh

    2. ekst. neizprosen:
    odio capitale neizprosno sovraštvo

    3.
    scrittura capitale pisava z velikimi črkami

    4.
    bene capitale ekon. kapitalna dobrina

    B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
    Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

    C) m

    1. ekon. kapital, glavnica:
    capitale fisso osnovni kapital
    capitale circolante obratni kapital
    capitale iniziale začetni kapital
    far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

    2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
    la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
    accumulare un capitale obogateti
    avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

    3. kapital; kapitalisti:
    lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

    4. pren. šalj.:
    bel capitale! malopridnež!, falot!
  • caput, capitis, n (capere)

    1. glava,
    a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
    b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

    2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

    3. sinekdoha
    a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
    b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

    4. met.
    a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
    b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

    5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
    a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
    b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
    c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
    č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
    d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

    Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).
  • Hauptstadt, die, glavno mesto, prestolnica
  • Hptst. (= Hauptstadt) glavno mesto
  • Kapitale, die, (-, -n) glavno mesto
  • māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

    1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
    a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
    b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
    c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
    d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
    e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
    f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

    2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

    3. metaf.
    a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
    b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
    c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

    4. meton.
    a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
    b) materinstvo: Sen. tr.
  • metropólă -e f prestólnica, glavno mesto, metropola
  • metrópoli ženski spol glavno mesto, matično mesto, metropola; nadškofijska cerkev, sedež nadškofije; glavni sedež
  • metropolis [mittɔ́pəlis] samostalnik
    metropola, glavno mesto, prestolnica, središče (kulturno, trgovsko, itd.)
    cerkev sedež metropolita

    britanska angleščina the metropolis London
  • mētropolis1, acc. -im, f (μητρόπολις) materinsko (matično) mesto, iz katerega izhajajo naselbine kakor hčere iz matere, ali glavno mesto, prestolnica kake pokrajine, ki je za druga mesta kakor mati hčeram (čisto lat. mater ali patria maior): Cod. I., Cod. Th.; pren.: metropolis et arx mentis Hier.
  • metropolitano

    A) agg.

    1. metropolitanski, ki se nanaša na metropolo, glavno mesto

    2. metropolitski

    3. voj.
    truppe metropolitane enote iz matične države

    B) m mestni prometnik
  • prijèstōlnica ž, prijèstonica ž (ijek.), préstonica ž (ek.) prestolnica, glavno mesto
  • urbs, urbis, f

    1. (obzidano) mesto: Enn. ap. Non., Naev., Varr., L., N. idr., conventicula hominum, quae postea civitates nominatae sunt, domicilia coniuncta, quas urbes dicimus Ci., urbis amatorem salvere iubēmus ruris amatores H., navis urbis opus V. tako velika = zgrajena kakor mesto, urbs Aeneae (= Roma) O., urbs Iunonis (= Argos) O., urbs Attica (= Athenae) Vell., Roma urbs Ci. ali urbs Roma Vell., Eutr. ali urbs Romana, tudi Romana urbs Vell., Fl. Rim, urbs pulcherrima Syracusae Ci., urbs urbium Fl. glavno mesto, altera est urbs (oddelek) Syracusis, cui nomen Achradina est Ci.; pesn.: Aeneas urbe (taborišče) relictā sedem petit Euandri V., silvis aut urbibus (po naseljenih krajih) errat V.; pesn. z eksplikativnim gen.: urbs Buthroti, Troiae, Patavi V.; pren.: urbem (mesto = glavne točke) philosophiae proditis, dum castella (zunanje okope, prednje gradbe = postranske točke) defenditis Ci.

    2. occ.
    a) glavno mesto = Rim (prim. gr. ἄστυ = Atene): L., H., Q., Iust. idr., urbis tecta Ci., ab urbe proficisci C., ad urbem Ci. pri Rimu ali v Rim; poseb.: ad urbem esse S., Ci. muditi se pri Rimu ali pred Rimom; tako tudi ad urbem cum imperio rei publicae causā esse C.
    b) glavno mesto (naspr. municipium): Icti.
    c) (= gr. ἀκρόπολις) zgornje mesto, zgodnji del mesta, akrópola, grad: Cu.

    3. meton. mesto = meščani, krajani: urbs somno vinoque sepulta V., terruit urbem H., si urbs ab armis numquam esset conquietura Ci., u. maesta Iuv., bene moratae urbes Auctor ap. Q.
Število zadetkov: 187