-
glasnik moški spol (-a …) der Herold, (klicar) der Rufer, der Ausrufer; nečesa: der Verkünder; der Künder; kake skupine: der Wortführer; odposlanec der Sendbote
-
glàsnīk -íka m, glȁsnīk m
1. glasnik: glasnik je otišao u Atenu, u Atinu; sunce je glasnik radosti
2. kurir, raznašalec
3. glasnik, predstavnik: Dante, glasnik renesansne misli
4. glasnik: Glasnik slovenski u Celoveu
5. lingv. glasnik, sonant
-
glasnik samostalnik
jezikoslovje (glas) ▸ beszédhang
Sopomenke: fonem
-
glasník herald; harbinger; (predhodnik) forerunner; (naznanjevalec) announcer
-
glasník (-a) | -íca (-e) m, f
1. messaggero (-a);
vladni glasnik portavoce del governo
rel. glasnik krščanstva evangelizzatore
2. knjiž. corriere
-
glasník m
1. glasnik, glasnik, vjesnik (ves-), herold: glasnik svobode
2. glasnik, glasnik, vjesnik, glasonoša, kurir: poročilo poslati po -u
-
glasník heraldo m ; profeta m , pregonero m ; mensajero m ; precursor m
-
glasník -a m., ві́сник -а ч., прові́сник -а ч.
-
glasník -a m (-íca -e ž)
1. vestitor (-oare), mesager (-ă), crainic (-ă), sol
2. curier
-
glásnik, glasník annonciateur moški spol , proclamateur moški spol ; messager moški spol ; porteur moški spol (d'une nouvelle); agent moški spol de liaison, estafette ženski spol
-
glásnik m
1. zastar. glas
2. Glasnik slovenski
književni organ 1858-1868 u Celovcu
-
ambasciatore m veleposlanik, ambasador; glasnik:
ambasciatore plenipotenziario pooblaščeni poslanik
PREGOVORI: ambasciator non porta pena preg. kdor prinaša slabe vesti, ni kriv zanje
-
araldo m glasnik, klicar
-
avant-courier [ǽva:ŋkúriə] samostalnik
predstraža, glasnik
-
avvisatore m (f -trice)
1. glasnik, glasnica
2. tehn. signalizator, detektor:
avvisatore di grisou detektor jamskega plina
avvisatore acustico avto hupa
-
banditore m (f -trice)
1. hist. izklicevalec z bobnom
2. pren. oznanjevalec, glasnik
3. izklicevalec na dražbi
-
būcinātor -ōris, m (būcina) trobilec na rog, trobec: Varr., C., Petr., Dig.; pren. trobilec, glasnik: existimationis meae Ci. fil. in Ci. ep.
-
cādūceātor -ōris, m (cādūceus) posrednik, ki je v vojni poslan k nasprotniku, glasnik, pogajalec: caduceatore ad consulem misso, qui indutias ad sepeliendos milites peteret L., caduceatorem praemisit, qui denuntiaret... Cu.; pren.: Arn.
-
cērȳx -ȳcis, m (gr. κήρυξ) glasnik: Sen. ph.
-
cráinic -ă (-i, -e) m/f
1. napovedovalec, (-lka)
2. glasnik (-nica)