Franja

glagolnik moški spol (-a …) das Gerundium; (glagolski samostalnik) das Verbalsubstantiv

glagolnik samostalnik
jezikoslovje (glagolska oblika) približek prevedka ▸ igenév
Sopomenke: gerundij, izglagolski samostalnik

glágolnik gerund; verbal noun; verbal

glágolnik substantif moški spol verbal, gérondif moški spol

glágolnik (-a) m lingv. sostantivo verbale

glágolnik m glagolska imenica

glágolnik gerundio m ; sustantivo m verbal

glágolnik -a m substantiv verbal

gerund [džérənd] samostalnik
slovnica gerundij, glagolnik

gèrund m, gerùndīj -ija m, gerùndijum m (lat.) lingv. gerundij, glagolnik: gerund venia legendi

gerundio m jezik gerundij, glagolnik

gerúnziu -i n glagolnik, gerundij

verbal [və́:bəl]

1. pridevnik (verbally prislov)
beseden, verbalen, izražen z besedami, usten; dobeseden
jezikoslovje glagolski, verbalen

verbal communication ustno sporočilo
verbal contract usten dogovor
verbal criticism tekstna kritika
verbal copy dobeseden prepis
verbal inflections glagolsko spreganje
verbal noun glagolnik
verbal translation dobeseden prevod

2. samostalnik
glagolnik

lȁbavljēnje s, labávljēnje s glagolnik od lȁbaviti, labáviti

supīnus 3 (sub, stlat. sup; prim. lat. suppus, suppāre, gr. ὕπ-τιος nazaj naslonjen, vznak: ὑπό)

1. (od spodaj) navzgor obrnjen; poseb. o rokah pri molitvi ali prošnji; ko so starodavniki molili ali prosili, namreč rok niso sklepali, ampak so jih dvigali kvišku in obračali dlani proti nebu: tendoque supinas ad caelum manus V. supinas deinde tendens manus conmilitones … orabat L., supinas manus ad caelum ac deos tendentes orantesque, ut … L., e muris supinas manus tendentes orare coeperunt Cu., caelo supinas si tuleris manus H., protendo ad genua vestra supinas manus Petr., porrigere ad aliquem supinas manus Petr., advenientem … exercitus … supinis manibus excepit velut dono deum oblatum Suet., supinus iactus L. navzgor, krožni, arborum tonsura supinior Plin. bolj navzgor, odzgoraj navzpod, (sc. vites) in supinum excisae Plin. navzgor (ali morda: zadaj).

2. nazaj sklonjen (uklonjen), nazaj upognjen, (nazaj) zapognjen, nazaj ukrivljen (zakrivljen), nazaj naslonjen, vznak ležeč: Front., Amm. idr., quid nunc supina susum caelum conspicis? Pl., motu corporis prono, obliquo, supino Ci., os Ci., ora Ci., Plin. iun., caput, cervix, vultus Q., cum supina (sc. manus) in sinistrum latus, prona in alterum fertur Q., modo versā modo supina manu gesticulatus (krileč) Petr., falx Plin., Iuv. cornua Plin. cathedra Plin. stol z upognjenim naslanjalom, naslanjač, naslonjač, palmes Mart., stertit supinus H. vznak (na hrbtu) ležeč, ubi ager cubat supinus Cels., cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv., supinum clamosus iuvenem pater excitat Iuv. v postelji ležečega, supini cubitus Plin. ali supina iacendi positio Cael. ležanje na hrbtu; enalaga: venter supinus H. trebuh vznak ležečega.

3. (o svetu) naslonjen, po malem se dvigajoč, po malem napet, položen, poševno razširjen (razprostrt, razpotegnjen): vallis L., colles V., Tibur H., tellus, vindemia, mare Plin., solum Plin. iun., planities Amm.; subst.: per supina camporum Amm. po valovitem dvigovanju in spuščanju.

4. navzgor idoč: si haec supina perseverantibus evaseris studiis Q., supina tabulae schida Plin. kolikor mogoče dolga.

5. nazaj idoč, nazaj tekoč: nec redit in fontes unda supina suos O., fluminaque in fontes cursu reditura supino O., refracta videntur omnia converti sursumque supina reverti Lucr., carmen Mart. pesem, katere nazaj brani verzi imajo isti metrum, kot če jih beremo naprej.

6. metaf.
a) „z nazaj upognjeno glavo“, „glavo (nos) visoko noseč“ = ošaben, prevzeten, ohol, nadut: honore supinus Pers., talia tum refert supinus Mart.
b) „mlahavo (nemarno, brezdelno) naslonjen nazaj “ = nemaren, brezdelen, nedelaven, brez dela, ležeren, starejše praznovit: Dig., supinus et neglegens Sen. ph., oratores otiosi et supini Q., supinus Maecenas Iuv.; o stvareh: animus Cat., compositio Q., auris Mart., deliciae supiniores Mart.
c) kot gram. t.t. (o glagolskih oblikah, ki se s samostalniško sklonsko končnico (sklonilom) tako rekoč „nazaj naslanjajo“ na glagol) α) = namenilnik, supín: Char., Prisc. β) = glagolnik, gerúndij: Char., Prisc.

gerundij samostalnik
jezikoslovje (glagolska oblika) ▸ gerundium, približek prevedka ▸ igenév
Sopomenke: glagolnik, izglagolski samostalnik

izglagolski samostalnik stalna zveza
jezikoslovje (vrsta samostalnika) ▸ folyamatos igéből képzett főnév, gerundium
Sopomenke: glagolnik, gerundij

vȅrbālan -lna -o verbalen, beseden: verbalan sukob; -a nota; -i sporazum; verbalan prevod; -i supstantiv glagolnik