Franja

ganiti

1. to move; to touch; to affect; to impress; to strike; (zbuditi pomilovanje) to arouse pity

to me ne gane that makes no impression on me
Vaša obzirnost me gane I am highly appreciative of your tactfulness
zelo me je (to) ganilo it has touched me deeply
njene besede so me ganile do solz her words moved me to tears
njegova žalost me je do srca ganila his grief touched me to the heart

2. (premakniti) to move, to stir

s prstom ni ganil zame he did not lift (ali raise) a finger for me
ganiti se (z mesta) to move, to stir, to budge

gagn|iti (-em)

1. (einmal kurz) schnattern

2. figurativno grobo: verrecken

ganiti, ganiti¹ (ganem) koga: rühren, ergreifen
ne ganiti, ganiti kalt lassen

ganiti, ganiti² (ganem) (migniti) bewegen
figurativno ne ganiti, ganiti s prstom/z mezincem keinen Finger rühren, iz lenobe: keinen Finger krumm machen

ganíti in gániti toucher, (é)mouvoir, attendrir, remuer, bouger

ganiti se bouger, (se) remuer, (se) mouvoir

ganíti (-em)

A) perf.

1. commuovere, impietosire, intenerire; knjiž. muovere:
ganiti do solz commuovere fino alle lacrime

2. (premakniti) muovere:
pren. niti z mezincem ne ganiti non muovere un dito

B) ganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
dajmo, ganimo se su, muoviamoci

2. pren. (oditi) andarsene

ganíti i gániti -em
I.
1. dirnuti, ganuti: ganiti koga do solz, jok ga ne gane
2. ganuti, maknuti: z nogo ne more ganiti; s prstom ni ganil za to
ni prstom nije maknuo
II. ganiti se maknuti se, pokrenuti se: ob oknu stoji in se ne gane; ne upam se ganiti; da se mi ne ganeš od doma
da mi ne ideš od kuće; ni se ganil od sinove postelje
ni za trenutak nije napustio sinovu postelju

ganíti enternecer; emocionar; conmover

do solz ganiti mover a lágrimas; hacer llorar
ganiti se moverse; agitarse
to ga ni niti najmanj ganilo no le impresionó lo más mínimo
s prstom ne ganiti no mover ni un dedo
z mesta se ne ganiti no moverse del sitio

ganíti gánem dov., розчу́лити -лю док., зворуши́ти -рушу́ док.

ganíti -nem dov. a emoţiona, a impresiona, a mişca

gan|iti se (ganem se) sich rühren
ne ganiti se keinen Muckser tun, z mesta: nicht von der Stelle weichen, sich nicht von der Stelle/vom Platz/vom Fleck rühren

ganíti se gánem se dov., поворухну́тися -ну́ся док.

sramotíti -ím nedov., соро́мити -млю недок., ганьби́ти -блю́ недок., засоро́млювати -люю недок., безче́стити -че́щу недок., га́нити -ню недок., знесла́влювати -люю недок.

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio

mezínec meñique m

mezinca ne ganiti (fig) no mover ni un dedo
koga okoli mezinca oviti (fig) fam meterse a alg en el bolsillo
to imam v mezincu lo tengo en la uña
znati kaj iz mezinca saber a/c al dedillo

pretres|ti [é] (-em) pretresati

1. zdravilo, čistilo: schütteln, durchschütteln
dobro pretresti gut schütteln
vožnja človeka: durchrütteln; figurativno državo, stranko: erschüttern, durchrütteln, kriza državo: beuteln

2. iz ene posode v drugo, v kaj: umschütten, umfüllen

3. človeka: (prizadeti, ganiti) (jemanden) erschüttern, ergreifen, (jemandem) [nahegehen] nahe gehen, (jemanden) bestürzen

4. (pretehtati) erörtern, beraten über, vprašanje: ventilieren

sólza lágrima f

solze veselja lágrimas f pl de alegría
krokodilove solze lágrimas de cocodrilo
brez solz sin lágrimas, (o očesu) enjuto
s solzami v očeh con lágrimas en los ojos, con los ojos arrasados en lágrimas
do solz ganiti koga arrancar lágrimas a alg
otreti komu solze secar (ali enjugar) las lágrimas a alg
solze prelivati derramar (ali verter) lágrimas
smejati se v solzah llorar de risa
stopiti se v solzah deshacerse en lágrimas, estar hecho un mar de lágrimas
točiti grenke solze llorar a lágrimas vivas, fam llorar a moco tendido
točiti solze za kom llorar la muerte de alg, sentir (ali lamentar) la desaparición de alg
v solze planiti romper a llorar