Franja

gabi|ti se (-im se/-i se)

1. gabim se (jemanden) anekeln, anwidern
gabiti se sam sebi sich vor sich selbst ekeln

2. gabi se mi fizično: anekeln (maščoba se mi gabi das Fett ekelt mich an); mrčes: sich vor … grausen (pajki se ji gabijo sie graust sich vor Spinnen)

3. gabi se mi moralno: Abscheu erregen (komu bei jemandem)

4. misel, zgodnje vstajanje …: zuwider sein (to se mi gabi das ist mir zuwider)
| ➞ → gnusiti se, ➞ → studiti se, ➞ → upirati se

gábiti se (-im se) imperf. ➞ zgabiti se fare schifo, fare ribrezzo, ripugnare

gábiti se -i se gaditi se, osjećati muku u želucu, u stomaku: jed se mi gabi

gábiti se dar asco (a); repugnar

ta knjiga se mi gabi este libro me repugna
to se mi gabi me da asco; me repugna; siento nauseas

gábiti se -im se nedov. se a provoca (o) aversiune/scârbă/repulsie

aburrir dolgočasiti, nadlegovati; gabiti se; domače (denar) zapravljati

aburrirse dolgočasiti se, naveličati se
aburrir como una ostra do smrti se dolgočasiti

anstinken^* jemanden gabiti se (komu), gnusiti se (komu), figurativ jeziti (koga); anstinken gegen tekmovati z

dégoûter [degute] verbe transitif pokvariti, vzeti tek (quelqu'un komu); pristuditi, priskutiti, prignustiti, zagabiti; gabiti se, studiti se, gnusiti se; odvrniti (de od)

se dégoûter de quelque chose naveličati se, postati sit česa
ça me dégoûte (familier) to se mi upira, to mi je zoprno, tega sem do grla sit
son hypocrisie me dégoûte njegova hinavščina se mi gabi
ce sont des travaux à dégoûter du travail to so dela, ki delo priskutijo, od dela odvračajo
ma femme a fini par me dégoûter du homard končno mi je žena priskutila jastoga
se dégoûter d'un plat naveličati se neke jedi

dezgustá dezgúst vt./vr. gnusiti, gabiti se, studiti se

disgust² [disgʌ́st] prehodni glagol
povzročiti stud, gabiti se, pristuditi se

it disgusts me upira, gnusi se mi

disgustare

A) v. tr. (pres. disgusto) (stomacare) gnusiti se, studiti se, gabiti se, želodec obračati:
il tuo egoismo mi disgusta tvoj egoizem mi je zoprn, se mi studi, se mi upira

B) ➞ disgustarsi v. rifl. (pres. mi disgusto) naveličati se; zagnusiti se:
mi sono disgustato della carne naveličal sem se mesa
disgustarsi con qcn. odtujiti se komu; spreti se s kom

empalagar [g/gu] gabiti se, stud povzročiti; dolgočasiti, nadležen biti

empalagarse čutiti gnus (de do)

fastīdiō -īre -īvī -ītum (fastidium) čutiti gnus, gnusiti se, gabiti se, biti zoprno, mrzeti komu kaj, priskuti se, z mržnjo zavreči (zavračati), — zameta(va)ti, zaničevati

1. fizično: Varr., Pl., Sen. ph., num esuriens fastidis omnia praeter pavonem rhombumque? H., f. olus, poculum H.

2. pren.
a) Pl., Luc. Q., Iust., non fastidivit eius amicitiam Ci., in recte factis fastidiunt Ci. so izbirčni, nisi quae defuncta videt, fastidit et odit H., eius preces L., fastidita verba O., non fastiditus si tibi, lector ero O. če ti ne bom nevšečen, f. nos, eorum mores Cu.; z inf.: nec mortis spectator esse fastidis Val. Max., f. legere Ph., discere Cu., admittere Petr. praestare hanc curam Q.; z ACI: est aliquis, qui se inspici, aestimari fastidiat L., plebs primo coeperat fastidire munus vulgatum esse L. ljudstvu ni bilo več všeč, da … ; pt. pf. fastīdītus 3 kot dep. (torej z act. pomenom): ne me putes studia fastiditum Petr.
b) šopiriti se, napihovati se: gloriosus fastidit Pl., vide ut fastidit simia Pl.

gr̀stiti se -ī se studiti se, gabiti se: grstim se na sve što se o tome piše ogabno mi je vse, kar se o tem piše; teško je koju ljekariju naći da se bolesniku na nju ne grsti

grústiti se grûstī se studiti se, gabiti se: stade mi se grustiti ta uobražena fakultetska gospoda

gȕviti se -ī se dial. gabiti se: guvi mi se, hoću da bljujem

loathe [loutð] prehodni glagol
mrzeti, sovražiti, gabiti se, studiti se

nauseate [nɔ́:sieit, -ši-]

1. neprehodni glagol
iti na bljuvanje; gabiti se (at)

2. prehodni glagol
zagabiti, zagnusiti; bljuvati; napolniti z gnusom

per-taedēscō -ere -taeduit (incoh. k pertaedēre) omrzniti, zamrzeti, mrzeti, (za)gabiti se, (za)gnusiti se, (pri)studiti se komu: nolito multum dare, ne pertaedescat Ca., has ille inanes glorias cum flaret iamque omnes finem cuperent verbisque eius defetigati pertaeduissent Gell.

repel [ripél]

1. prehodni glagol
odbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika)

2. neprehodni glagol
biti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijati

to repel an assailant odbiti napadalca
to repel a dogma zavreči dogmo
to repel advances odbiti poskuse zbližanja
to repel an offer odkloniti ponudbo
to repel a plea, a suitor odbiti prošnjo, snubca
to repel temptation upreti se skušnjavi