Franja

grd (-a, -o) [häßlich] hässlich, unansehnlich
grd kot noč figurativno [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde, [potthäßlich] potthässlich

gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
gŕd kos poti nasty stretch of road
gŕd obraz ugly face
gŕda rana ugly wound
gŕdo govorjenje bad language
gŕdo vreme nasty weather
gŕd zločin ugly crime
nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
posta(ja)ti gŕd to grow ugly
gŕda šala dirty trick

gŕd laid, vilain , familiarno moche ; (odvraten) répugnant, abominable; méchant, mauvais

grdo delati s kom maltraiter quelqu'un
imeti grd jezik avoir une mauvaise (ali méchante) langue, avoir une langue de vipère
grdo vreme vilain temps moški spol

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

gŕd -a -o, komp. grši
1. ružan, gadan: ima grd obraz; -a pisava; grd glas
2. bezobziran: biti grd proti komu
3. nepristojan: -e besede
4. velik, težak: -a rana
5. pogan, prljav: grd jezik
6. grdo se držati na koga
ljutiti se na koga; ne gre ne z lepo ne z grdo
ne ide ni silom ni milom; bil je pijan, ne bodi grdo rečeno, kot krava
bio je pijan, da prostite za izraz, kao krava

gŕd feo ; (odvraten) repugnante; abominable

grdo vreme je hace mal tiempo
biti grd kot smrtni greh ser feo como un susto
grdó delati s kom tratar mal a alg
grdó jo zagosti komu jugar una mala partida a alg

gŕd prid., нега́рний прикм., некраси́вий прикм.; пога́ний прикм., недо́брий прикм.

gŕd -a -o prid.
1. urât; slut
2. necuviincios
3. nefavorabil

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

góbec (-bca) m

1. (pri živali) muso, bocca

2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

3. pog. maldicente, malalingua

4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
dobiti jih po gobcu buscarle
imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
sam gobec ga je è buono solo a parlare

greh [é] moški spol (-a …)

1. religija die Sünde, -sünde
prvi greh Ursünde
greh prvega človeka/izvirni greh der Sündenfall
izvirni greh (dedni greh) die Erbsünde, die Erbschuld, figurativno die Ursünde
smrtni greh Tödsünde
poglavitni greh Hauptsünde
mali/odpustljiv greh [läßliche] lässliche Sünde
greh opustitve Unterlassungssünde
brez greha sündenfrei, sündlos, sündenlos, sündenrein
teža grehov die Sündenlast
priznanje grehov das Sündenbekenntnis
priznati (svoje) grehe ein Sündenbekenntnis ablegen
odpuščanje grehov die Sündenvergebung

2. figurativno das Laster
gnezdo greha die Lasterhöhle
seznam grehov das Sündenregister
stari grehi alte Sünden, Altlasten množina
vreden greha eine Sünde wert
figurativno grd kot smrtni greh [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde

gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

brez gréha sinless
Adamov gréh Adam's sin, the Fall
izvirni gréh original sin
mali gréh venial sin
smrtni gréh mortal sin
sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
mladostni gréh youthful sin
mutasti gréh sodomy
storiti gréh to commit a sin
trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
to je gréh in sramota it is a sin and a shame
izpoved gréhov confession of sins
odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
odpustiti gréhe to remit someone's sins
zabresti v gréh to slide into sin
zakriviti gréh to commit a sin
grd kot smrten gréh ugly as sin

gréh (-a) m

1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole

hudíč (-a) m

1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca

noč [ó] ženski spol (-i …) die Nacht, -nacht (kresna Johannisnacht, Mittsommernacht, kristalna Reichskristallnacht, Kristallnacht, ljubezenska Liebesnacht, majska Mainacht, mesečna Mondnacht, s slano Frostnacht, novoletna Silvesternacht, polarna Polarnacht, poletna Sommernacht, poročna Brautnacht, Hochzeitsnacht, Sveta Christnacht, Šentjernejska Bartholomäusnacht, viharna Sturmnacht, koledniške noči množina [Rauhnächte] Raunächte množina)
Tisoč in ena noč Tausendundeine Nacht
Velika noč das Ostern
kraljica noči Königin der Nacht (tudi rastlinstvo, botanika)
lepotice noči množina die Schönen der Nacht
lahko noč! Guten Abend!, Gute Nacht!
voščiti lahko noč Gute Nacht sagen
vsako noč jede Nacht, allnächtlich
noč za nočjo Nacht für Nacht
pol noči die halbe Nacht
celo noč die ganze Nacht, die Nacht über
cele noči nächtelang
črn kot noč nachtschwarz
dan in noč rund um die Uhr, Tag und Nacht
grd kot noč [häßlich] hässlich wie die Nacht/Sünde
ko pade noč bei Einbruch der Nacht
neko noč eines Nachts
neumen kot noč strohdumm
poljub za lahko noč der [Gutenachtkuß] Gutenachtkuss
prekrokati noč sich eine Nacht um die Ohren schlagen
različen kot noč pa dan verschieden wie Tag und Nacht, himmelweit verschieden
temen kot noč nachtdunkel
čez noč über Nacht, figurativno von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen
v noč (bis) in die Nacht hinein
pozno v noč tief in die Nacht hinein, bis in die Puppen
z nočjo mit einbrechender Nacht

obràz (-áza) m

1. faccia, viso, volto:
suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
bled obraz volto pallido
grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
boječ, plah obraz volto timido
hud, jezen obraz volto adirato
nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
pokazati na obrazu far sembiante di
Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
delati obraze fare smorfie
delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
lagati v obraz mentire spudoratamente
metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
človek z dvema obrazoma persona ambigua
med. hipokratični obraz facies ippocratica

párkelj (-na) m evf. (hudič) diavolo, demonio:
grd kot sam parkelj brutto come il demonio

postájati devenir, se faire; flâner, s'arrêter ça et là

postajati grd, star devenir (ali se faire) vilain, vieux
postajati otročji (figurativno) devenir gâteux, sucrer les fraises
postajati prijatelja devenir amis
hrup je postajal vse hujši le bruit allait croissant
morje postaja razburkano la mer se démonte (ali devient agitée, houleuse)
mraz postaja vse hujši le froid s'accentue
pozno postaja il se fait tard
tla mu postajajo vroča pod nogami (figurativno) les pieds lui brûlent

postájati¹ (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere

3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere

4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire

poték (časa) écoulement moški spol ; (roka) expiration ženski spol ; (odvijanje) cours moški spol , déroulement moški spol ; (zadeve) marche ženski spol , train moški spol ; (bolezni) processus moški spol , procès moški spol ; (kemija) procédé moški spol ; action ženski spol , allure ženski spol , suite ženski spol

potek bolezni déroulement (ali cours, marche) de la maladie
potek časa marche (ali écoulement) du temps
potek dogodkov cours des événements
potek poslov marche (ali train) des affaires
potek vojne cours de la guerre
potek življenja vie ženski spol, carrière ženski spol, destin moški spol
ob poteku roka à l'expiration du terme (ali du délai)
po poteku 3 dni au bout de 3 jours
rana kaže grd potek le plaie a une vilaine allure