Franja

Zadetki iskanja

  • grd (-a, -o) [häßlich] hässlich, unansehnlich
    grd kot noč figurativno [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde, [potthäßlich] potthässlich
  • gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

    gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
    gŕd kos poti nasty stretch of road
    gŕd obraz ugly face
    gŕda rana ugly wound
    gŕdo govorjenje bad language
    gŕdo vreme nasty weather
    gŕd zločin ugly crime
    nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
    to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
    posta(ja)ti gŕd to grow ugly
    gŕda šala dirty trick
  • gŕd laid, vilain , familiarno moche ; (odvraten) répugnant, abominable; méchant, mauvais

    grdo delati s kom maltraiter quelqu'un
    imeti grd jezik avoir une mauvaise (ali méchante) langue, avoir une langue de vipère
    grdo vreme vilain temps moški spol
  • gŕd (-a -o) adj.

    A)

    1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
    grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

    2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
    grdi naklepi cattive intenzioni
    grde navade brutte, cattive abitudini
    grde besede parole sconce, sgarbate
    imeti grd jezik esere una malalingua
    evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

    3. (slab) brutto, cattivo:
    grda cesta una cattiva strada
    grdo vreme brutto, cattivo tempo
    grda pomlad primavera piovosa

    4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
    grdi spomini brutti ricordi

    5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
    grda bolečina forte dolore
    grda napaka errore madornale
    grda rana brutta ferita

    6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
    grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
    grd skopuh spilorcio, avaraccio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grd jezik linguaccia
    grd padec cascata, capitombolo
    grda beseda parolaccia
    grda navada andazzo, malvezzo
    grda šala bidone, tiro
    grda ženska megera

    B) gŕdi (-a -o) m, f, n
    grdi, grda brutto, brutta
    grdo il brutto
    tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
    spreti se do grdega avere un forte diverbio
    hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo
  • gŕd -a -o, komp. grši
    1. ružan, gadan: ima grd obraz; -a pisava; grd glas
    2. bezobziran: biti grd proti komu
    3. nepristojan: -e besede
    4. velik, težak: -a rana
    5. pogan, prljav: grd jezik
    6. grdo se držati na koga
    ljutiti se na koga; ne gre ne z lepo ne z grdo
    ne ide ni silom ni milom; bil je pijan, ne bodi grdo rečeno, kot krava
    bio je pijan, da prostite za izraz, kao krava
  • gŕd feo ; (odvraten) repugnante; abominable

    grdo vreme je hace mal tiempo
    biti grd kot smrtni greh ser feo como un susto
    grdó delati s kom tratar mal a alg
    grdó jo zagosti komu jugar una mala partida a alg
  • gŕd prid., нега́рний прикм., некраси́вий прикм.; пога́ний прикм., недо́брий прикм.
  • gŕd -a -o prid.
    1. urât; slut
    2. necuviincios
    3. nefavorabil
  • fris samostalnik
    1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiska
    grd fris ▸ ronda ábrázat
    Ampak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

    2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
    Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

    3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
    Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
    Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
    Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.
  • góbec (-bca) m

    1. (pri živali) muso, bocca

    2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
    počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

    3. pog. maldicente, malalingua

    4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
    pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
    pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
    dobiti jih po gobcu buscarle
    imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
    sam gobec ga je è buono solo a parlare
  • greh [é] moški spol (-a …)

    1. religija die Sünde, -sünde
    prvi greh Ursünde
    greh prvega človeka/izvirni greh der Sündenfall
    izvirni greh (dedni greh) die Erbsünde, die Erbschuld, figurativno die Ursünde
    smrtni greh Tödsünde
    poglavitni greh Hauptsünde
    mali/odpustljiv greh [läßliche] lässliche Sünde
    greh opustitve Unterlassungssünde
    brez greha sündenfrei, sündlos, sündenlos, sündenrein
    teža grehov die Sündenlast
    priznanje grehov das Sündenbekenntnis
    priznati (svoje) grehe ein Sündenbekenntnis ablegen
    odpuščanje grehov die Sündenvergebung

    2. figurativno das Laster
    gnezdo greha die Lasterhöhle
    seznam grehov das Sündenregister
    stari grehi alte Sünden, Altlasten množina
    vreden greha eine Sünde wert
    figurativno grd kot smrtni greh [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde
  • gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

    brez gréha sinless
    Adamov gréh Adam's sin, the Fall
    izvirni gréh original sin
    mali gréh venial sin
    smrtni gréh mortal sin
    sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
    mladostni gréh youthful sin
    mutasti gréh sodomy
    storiti gréh to commit a sin
    trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
    to je gréh in sramota it is a sin and a shame
    izpoved gréhov confession of sins
    odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
    odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
    padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
    odpustiti gréhe to remit someone's sins
    zabresti v gréh to slide into sin
    zakriviti gréh to commit a sin
    grd kot smrten gréh ugly as sin
  • gréh (-a) m

    1. rel. peccato:
    delati greh commettere peccato, peccare
    odpustiti grehe perdonare i peccati
    (tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
    kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
    mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
    izvirni greh peccato originale
    odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
    pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato

    2. peccato, errore, fallo; macchia:
    mladostni greh peccato di gioventù
    greh je, če ... è un peccato che...
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
    grd kot smrtni greh brutto come il peccato
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
    greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole
  • hudíč (-a) m

    1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
    črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
    prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
    izganjati hudiča esorcizzare il demonio
    knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio

    2. (kot kletvica)
    hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
    tristo hudičev! per mille diavoli!
    pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!

    3. (hudoben človek) demonio:
    ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
    noben hudič nessuno
    vsak hudič chiunque, il primo venuto
    vsega hudiča ogni sorta di cose
    zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
    vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
    pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
    pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
    zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito

    5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
    delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio

    6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
    hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
    kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai

    7. pog. pren. (v povedni rabi)
    a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
    hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
    b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
    hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto

    8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
    bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
    na hudiče sem truden sono stanco morto
    'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'

    9. pog. pren. (v medmetni rabi)
    a) (izraža močno čustveno prizadetost)
    kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
    b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
    c) (izraža podkrepitev trditve)
    tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
    č) (izraža jezo nad kom)
    hudič naj ga vzame e vada al diavolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
    pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
    to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
    kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
    pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
    pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
    če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
    pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
    imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
    pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
    pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
    pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
    pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
    pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
    pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
    pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
    PREGOVORI:
    kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
    hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
    kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca
  • noč [ó] ženski spol (-i …) die Nacht, -nacht (kresna Johannisnacht, Mittsommernacht, kristalna Reichskristallnacht, Kristallnacht, ljubezenska Liebesnacht, majska Mainacht, mesečna Mondnacht, s slano Frostnacht, novoletna Silvesternacht, polarna Polarnacht, poletna Sommernacht, poročna Brautnacht, Hochzeitsnacht, Sveta Christnacht, Šentjernejska Bartholomäusnacht, viharna Sturmnacht, koledniške noči množina [Rauhnächte] Raunächte množina)
    Tisoč in ena noč Tausendundeine Nacht
    Velika noč das Ostern
    kraljica noči Königin der Nacht (tudi rastlinstvo, botanika)
    lepotice noči množina die Schönen der Nacht
    lahko noč! Guten Abend!, Gute Nacht!
    voščiti lahko noč Gute Nacht sagen
    vsako noč jede Nacht, allnächtlich
    noč za nočjo Nacht für Nacht
    pol noči die halbe Nacht
    celo noč die ganze Nacht, die Nacht über
    cele noči nächtelang
    črn kot noč nachtschwarz
    dan in noč rund um die Uhr, Tag und Nacht
    grd kot noč [häßlich] hässlich wie die Nacht/Sünde
    ko pade noč bei Einbruch der Nacht
    neko noč eines Nachts
    neumen kot noč strohdumm
    poljub za lahko noč der [Gutenachtkuß] Gutenachtkuss
    prekrokati noč sich eine Nacht um die Ohren schlagen
    različen kot noč pa dan verschieden wie Tag und Nacht, himmelweit verschieden
    temen kot noč nachtdunkel
    čez noč über Nacht, figurativno von heute auf morgen, von einem Tag zum anderen
    v noč (bis) in die Nacht hinein
    pozno v noč tief in die Nacht hinein, bis in die Puppen
    z nočjo mit einbrechender Nacht
  • obràz (-áza) m

    1. faccia, viso, volto:
    suh, okrogel obraz viso magro, paffuto
    bled obraz volto pallido
    grd, lep, fotogeničen obraz volto brutto, bello, fotogenico

    2. (izraz) volto, viso; pren. aria:
    kaj pomeni ta zaskrbljen obraz? che cos'è quell'aria preoccupata?
    boječ, plah obraz volto timido
    hud, jezen obraz volto adirato
    nesrečen, začuden, zadovoljen obraz volto infelice, meravigliato, soddisfatto

    3. pren. volto; fisionomia; immagine; sembiante:
    pokazati na obrazu far sembiante di
    Zemlja spreminja svoj obraz la Terra cambia la propria fisionomia
    obraz se mu je podaljšal, razjasnil fece una smorfia, si schiarì in volto
    obraz se mu je omehčal, zmračil si schiarì, si oscurò in volto
    obraz se mu je smejal rideva, sorrideva
    delati obraze fare smorfie
    delati kisel obraz storcere la faccia (dal disappunto)
    pokazati svoj pravi obraz mostrare il proprio vero volto
    lagati v obraz mentire spudoratamente
    metati kaj komu v obraz rinfacciare qcs. a qcn.
    pog. pljuniti komu v obraz disprezzare qcn.
    ne moči pogledati v obraz non poter guardare in volto
    v obraz povedati komu dire in faccia a qcn.
    kri mu je udarila v obraz il sangue gli andò alla testa
    zreti smrti v obraz guardare la morte in faccia
    soditi ljudi po obrazu giudicare la gente dall'apparenza
    človek z dvema obrazoma persona ambigua
    med. hipokratični obraz facies ippocratica
  • párkelj (-na) m evf. (hudič) diavolo, demonio:
    grd kot sam parkelj brutto come il demonio
  • postájati devenir, se faire; flâner, s'arrêter ça et là

    postajati grd, star devenir (ali se faire) vilain, vieux
    postajati otročji (figurativno) devenir gâteux, sucrer les fraises
    postajati prijatelja devenir amis
    hrup je postajal vse hujši le bruit allait croissant
    morje postaja razburkano la mer se démonte (ali devient agitée, houleuse)
    mraz postaja vse hujši le froid s'accentue
    pozno postaja il se fait tard
    tla mu postajajo vroča pod nogami (figurativno) les pieds lui brûlent
  • postájati1 (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

    1. divenire, diventare, farsi:
    postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
    postati grd diventare brutto, imbruttire
    postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
    postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

    2.
    postati odveč essere di troppo, superfluo
    postajati všeč cominciare a piacere

    3. (s smiselnim osebkom)
    postati (komu)
    dolgčas annoiarsi
    postati (komu)
    slabo sentirsi male
    postati (koga)
    sram, strah vergognarsi, prendere paura
    postati (komu) žal dispiacere

    4. impers.
    postajati, postati hladno far freddo
    postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
    postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
    postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
    bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
    postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postati oče diventare padre
    postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
    postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
    postajati bolj prebrisan smaliziarsi
    bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
    med. postajati kroničen cronicizzarsi
    postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
    postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
    postajati predrzen insolentire
    agr. postajati snetljiv volpare
    postajati trmast incaponirsi
    postajati žaltav irrancidire
  • poték (časa) écoulement moški spol ; (roka) expiration ženski spol ; (odvijanje) cours moški spol , déroulement moški spol ; (zadeve) marche ženski spol , train moški spol ; (bolezni) processus moški spol , procès moški spol ; (kemija) procédé moški spol ; action ženski spol , allure ženski spol , suite ženski spol

    potek bolezni déroulement (ali cours, marche) de la maladie
    potek časa marche (ali écoulement) du temps
    potek dogodkov cours des événements
    potek poslov marche (ali train) des affaires
    potek vojne cours de la guerre
    potek življenja vie ženski spol, carrière ženski spol, destin moški spol
    ob poteku roka à l'expiration du terme (ali du délai)
    po poteku 3 dni au bout de 3 jours
    rana kaže grd potek le plaie a une vilaine allure