Franja

grd (-a, -o) [häßlich] hässlich, unansehnlich
grd kot noč figurativno [häßlich] hässlich wie die Nacht/die Sünde, [potthäßlich] potthässlich

gr̂d gŕda gŕdo, dol. gr̂dī -à -o, komp. gȑdī -à -ē
1. grd
2. velikanski

gŕd ugly; hideous; nasty; dirty; (ime) ill, bad; (podel) mean, base, scurvy; (vreme) bad, nasty; (vedenje) unmannerly, boorish; (neroden) ungainly; figurativno (prostaški) foul, obscene, indecent

gŕd kot smrtni greh (as) ugly as sin
gŕd kos poti nasty stretch of road
gŕd obraz ugly face
gŕda rana ugly wound
gŕdo govorjenje bad language
gŕdo vreme nasty weather
gŕd zločin ugly crime
nebo obeta gŕdo vreme the sky looks ugly
to je bilo gŕdo dejanje that was a wicked deed
posta(ja)ti gŕd to grow ugly
gŕda šala dirty trick

gŕd laid, vilain , familiarno moche ; (odvraten) répugnant, abominable; méchant, mauvais

grdo delati s kom maltraiter quelqu'un
imeti grd jezik avoir une mauvaise (ali méchante) langue, avoir une langue de vipère
grdo vreme vilain temps moški spol

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

gŕd -a -o, komp. grši
1. ružan, gadan: ima grd obraz; -a pisava; grd glas
2. bezobziran: biti grd proti komu
3. nepristojan: -e besede
4. velik, težak: -a rana
5. pogan, prljav: grd jezik
6. grdo se držati na koga
ljutiti se na koga; ne gre ne z lepo ne z grdo
ne ide ni silom ni milom; bil je pijan, ne bodi grdo rečeno, kot krava
bio je pijan, da prostite za izraz, kao krava

gŕd feo ; (odvraten) repugnante; abominable

grdo vreme je hace mal tiempo
biti grd kot smrtni greh ser feo como un susto
grdó delati s kom tratar mal a alg
grdó jo zagosti komu jugar una mala partida a alg

gŕd prid., нега́рний прикм., некраси́вий прикм.; пога́ний прикм., недо́брий прикм.

gŕd -a -o prid.
1. urât; slut
2. necuviincios
3. nefavorabil

atrocious [ətróušəs] pridevnik (atrociously prislov)
zloben, mrzek, oduren; grd, ostuden; krut
domačno hud, hudoben; presnet

beastly¹ [bí:stli] pridevnik
živalski, surov, gnusen, grd; presnet; nizkoten, podel

sleng beastly shame nesramnost
beastly weather slabo vreme

beschissen posran, figurativ grd, zoprn, usran, posran

bruttezza f

1. grdost, odurnost, grdota

2. grdobija

3. spaka, grd, izmaličen predmet:
le bruttezze architettoniche arhitektonske grdote

brutto

A) agg.

1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte

2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase

3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje

B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati

C) m

1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim

2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je

3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da

4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo

cagnaccio m (pl. -ci) slabš. od ➞ cane grd, hud pes

chenille [šənij] féminin gosenica; automobilisme gosenična veriga; figuré grd, zloben, neprijeten človek, zoprnež

tracteur masculin à chenille s traktor goseničar

contrahecho pokvečen, grd; grbast; enostranski

crabbed [krǽbid] pridevnik (crabbedly prislov)
kisel, trpek; čemeren, siten, godrnjav; grd, nečitljiv

deformed [difɔ́:md] pridevnik (deformedly prislov)
iznakažen, spačen, grd

dēfōrmis -e, adv. dēfōrmiter (dēfōrmāre)

I. brezobličen, brezlik: O.

— II.

1. nelep, neličen, skažen, iznakažen, grd: Ph., Sen. rh., Sen. ph. et tr. idr., puer Varr., formosus an deformis Ci., iumenta C., phocae O., ora cicatricibus deformia Cu. spačen, deformiter formati Ap.; pesn. z gen.: deformis leti (zaradi smrti) Sil.; (o stvareh in raznem stanju): Cels., Suet., Front., opus deforme non est C., campus d. Ci., campi deformes, Euxini deformia litora O., d. arundo V., nitentia arma ante rem, deformia inter sanguinem et vulnera L., luctu deformis laurea L., deformia visu O., dictu deformia Q., maesti loci visuque ac memoriā deformes T., deformis totā urbe facies T. vse v mestu je bilo grdo videti, deformis urbs veteribus incendiis ac ruinā erat Suet., domus aliquando pulchra, nunc deformis ruinis Plin. iun.; aspectus d. Ci., Val. Max., motus statusve d. Ci., d. aegrimonia H., d. ipse cursus (equorum) L., d. spectaculum semirutae ac fumantis … urbis L.; (o glasu in govoru): deformis est consumpti illius (spiritūs) sonus Q., hoc orationem magis deformem fore Q., deformiter sonare Q.

2. pren.
a) grd, surov, zagoveden, zarobljen, podel, pa tudi osramočen, oskrunjen: d. turba velut lixarum colonumque L., d. et incondita turba (senatorum) Suet., d. agmen L. (pod jarmom), patriae solum deforme belli malis L., nec eam (patriam) diligere minus debes, quod deformior est Ci., ne ubique deformis militiae damnis haberetur Iust.
b) (o raznem stanju idr.) grd, ostuden, gnusen, zoprn, nespodoben, nedostojen, poniževalen, sramot(il)en: ira, malum O., nomen O., Q., blanditiae, convicia Q., turpiculae et quasi deformes res Ci., nec ulla deformior est species civitatis quam … Ci., orationem non tam honorificam audientibus quam sibi deformem habuisse L., d. obsequium T. zoprna vdanost, zoprno hlapčevstvo, disertum haberi pulchrum, elinguem videri deforme habebatur T.; deforme est z inf.: Q., Plin. iun., deforme etiam est de se praedicare Ci., praebere aures adulescentium conviciis populo Romano magis deforme quam ipsi sit L.; pogosto tudi deforme (quo deformius) arbitror, deforme mihi duco (existimo, puto) z inf.: Val. Max., Plin. iun., Iust., deformiter respicere ali multa dicere Q. ali se attolere Val. Max., vivere deformiter Suet., deformiter se iactāre M., quia maior (starejši) deformius luderem Aug.; subst. neutr. pl.: feminae inlustres deformia meditari T. nespodobne, sramotne reči.