Franja

finančn|i (-a, -o) finanziell, Finanz- (kapital das Finanzkapital, proračun der Finanzplan, uprava das Finanzamt, kontrola die Finanzkontrolle, politika die Finanzpolitik, vrhovnost die Finanzhoheit, gospodarstvo die Finanzwirtschaft, poročilo der Finanzbericht, računovodstvo die Finanzbuchhaltung)
finančno poročilo die Rechnungslegung
finančno poslovanje die Gebarung
kontrola finančnega poslovanja die Gebarungskontrolle
finančno močan kapitalkräftig, finanzkräftig
v finančnih težavah [notleidend] Not leidend

finánčni prid., фіна́нсовий прикм.

finančni holding stalna zveza
ekonomija (gospodarska družba) ▸ pénzügyi holding

finančni svetovalec stalna zveza
(strokovnjak) ▸ pénzügyi tanácsadó

Finanz- finančni

krach [krak] masculin polom na borzi, finančni, gospodarski propad

фіна́нсовий прикм., finánčni prid.

budget tujka angl. m invar.

1. ekon. proračun, budžet

2. ekst. proračun, finančni načrt (podjetja)

cēnsor -ōris, m (cēnsēre)

1. cenitelj, cenilec, cenzor. Da bi davke pravično uredil, je kralj Servij rim. državljane razdelil v razrede glede na njihovo imetje. Cenitev je potekala vsako peto leto in jo je sprva vodil kralj, nato njegovi nasledniki: konzuli, diktatorji, vojaški tribuni (tribunes militares consulari potestate). Po l. 443 so za ta posel volili v centurijskih komicijah po dva (sprva patricijska, pozneje po enega patricijskega in enega plebejskega ali po dva plebejska) cenzorja, najprej na 5 let, od l. 320 (lex Aemilia Mamerca) na 18 mesecev. Opravila cenzorjev so bila:
a) vodenje cenitev, t. j. popisovanje državljanov in sprejemanje napovedi o njihovem imetju (censum agere, accipere censum; gl. cēnsus). Na podlagi teh podatkov, ki so jih nižji cenzorski uradniki vpisovali v cenzorske zapiske (tabulae censoriae), so nato cenzorji sestavljali imenike senatorjev, vitezov in drugih državljanov po razredih.
b) nadzorovanje moralnosti državljanov. Prestopke, tudi take, s katerimi se niso kršili državni zakoni (slaba vzgoja otrok, slabo gospodarstvo, nemoralno življenje, brezzakonstvo, brezbožnost, krivo priseganje, kruto ravnanje s sužnji in klienti, nedostojno vedenje oblastnikov), so kaznovali cenzorji s cenzorskim ukorom (nota censoria) ali pa z izključitvijo krivca: senatorja iz senata, viteza iz viteškega razreda, navadnega državljana pa so prestavili iz bogatejše podeželske tribe v manj imenitno mestno (tribu movere) ali ga celo izobčili iz vseh trib (tribubus omnibus movere) in ga tako premestili v najnižji razred rim. državljanov (aerarium facere, referre in [inter] aerarios, referre in tabulas Caerĭtes ali Caerĭtum; gl. aerārius in Caere). Ker taka kazen ni bila telesna, ampak le častna, se ni imenovala poena, ampak nota censoria oz. ignominia. Pravico sestavljanja senatskega imenika (lectio senatūs), so dobili cenzorji šele po Ovinijevem zakonskem nasvetu (lex Ovinia), sprejetem kmalu po l. 367. Cenzorji so morali izdajati tudi odredbe zoper razkošje in druge razvade, ki so nasprotovale starorim. šegam.
c) finančni posli: vrhovna uprava in oskrbovanje državnega zaklada, oddajanje vseh državnih dohodkov in zemljišč v zakup, oskrbovanje dobav in vsega, kar je bilo treba plačevati iz državne blagajne (npr. vojaška oprema in prevoz), nadzorstvo nad javnimi prostori, poslopji, mestnim obzidjem, napravami, cestami, mostovi, spomeniki in njihovim ohranjevanjem, pogajanje glede novih gradenj, ki so jih oddajali najmanj zahtevajočim stavbnim podjetnikom (prejemanje in izplačevanje denarja samega je spadalo v resor kvestorjev). Vsi cenzorski zapiski in računi so se imenovali tabulae censorum. Znak cenzorjev je bila sella curulis in (v 2. st. pr. Kr.) žametna toga: Varr., Ci., N., L. idr. Tudi v naselbinah, municipijih in provincah so bili za popisovanje ljudi zadolženi cenzorji, ki so svoje zapiske pošiljali v Rim: Ci., L., T.

2. pren. cenzor = strog sodnik (poseb. morale), strog presojevalec, oster kritik; abs.: Arn., ut... fuerit in hac causa pertristis quidam patruus, censor, magister Ci., cum tabulis animum censoris sumet honesti H., saepe ego correxi sub te censore libellos O.; z gen.: castigator censorque minorum H., servus herilis imperii non censor est, sed minister Sen. rh., factorum dictorumque c. sen. ph., Sallustius gravissimus alienae luxuriae obiurgator et censor Macr.

Opomba: Censor kot fem.: ita fides et prompta dura sui censor est Ambr.

deftèrdār -ára m (t. defterdar) zastar. najvišji uradnik v turškem državnem računovodstvu, pozneje imenovan finančni minister

dioecētēs -ae, m (gr. διοικητής) oskrbnik (kraljevih) dohodkov, finančni vodja („minister“): Ci.

èmīn -ína m (t. emin, ar.)
1. nadzornik, ugravnik
2. emin, nekdaj turški finančni uradnik, carinik, davkar ipd.

Finanzkapital, das, finančni kapital

Finanzplan, der, finančni proračun

hacendista moški spol finančni uradnik, finančnik

Haushaltsplan, der, proračun; Buchhaltung: finančni načrt

Kassenerfolg, der, finančni uspeh

Kassenfüller, der, finančni uspeh; Kassenfüller sein vleči

Kassenschlager, der, uspešnica, finančni uspeh

logista -ae, m (gr. λογιστής) finančni uradnik, pri Rimljanih za časa cesarjev = curator urbis mestni oskrbnik: Amm. ali = curator rei publicae državni oskrbnik, tj. oblastnik, ki je nadzoroval pravosodje in finance: Cod. I.