Franja

februarsk|i [é] (-a, -o) Februar- (revolucija die Februarrevolution)

fȅbruārskī -ā -ō februarski: -a revolucija

fébruarski (-a -o) adj. di febbraio:
hist. februarska revolucija rivoluzione di febbraio

fébruarski -a -o veljački, februarski: -a revolucija

fébruarski prid., лютне́вий прикм.

Februārius (februarius, na napisih včasih febrarius) 3 (februus, februo)

1. (sc. mensis) februar = „mesec očiščevanja“; 15. februarja so namreč Rimljani praznovali praznik očiščevanja (februa). V času republike do decemvirov (450 pr. Kr.) je bil zadnji mesec rimskega leta, od tedaj naprej drugi: duodecimus enim mensis fuit Februarius Varr. posterior, ut idem dicunt scriptores, ab diis inferis Februarius appellatus Varr., ego magis arbitror Februarium a die februato, quod tum februatur populus, id est lupercis nudis lustratur antiquum oppidum Palatinum gregibus humanis cinctum Varr., qui tametsi mensem Februarium et consulum designatorum nomen exspectant Ci., sed mensem credo extremum anni, ut veteres Februarium, sic hic Decembrem sequebatur Ci., nisi Februario mense aspirabit in curiam? Ci., Ianuario, Februario provinciam non habebit: … Ci. neque mense Februario toto nisi perfectis aut reiectis legationibus Ci. ep., Quirinalia mense Februario dies, quo Quirini fiunt sacra P. F.

2. februarski, februarjev: Nonae (5. februar), Kalendae, Idus (13. februar) Varr., Plin., Ci.

svečánov -a -o veljačin, februarski: svečanov mraz

vèljačnī -ā -ō, vèljačkī -ā -ō februarski

лютне́вий прикм., fébruarski prid.

февральский februarski