Franja

Zadetki iskanja

  • empirič|en (-na, -no) empirisch; erfahrungsmäßig; erfahrbar
    empirična vrednost der Erfahrungswert
  • empiričen pridevnik
    (izkustven) ▸ empirikus
    empirična raziskava ▸ empirikus kutatás
    empirični dokazi ▸ empirikus bizonyítékok
    empirični podatki ▸ empirikus adatok
    empirične ugotovitve ▸ empirikus megállapítás
    empirična metoda ▸ empirikus módszer
    empirična znanost ▸ empirikus tudomány
    povsem empiričen ▸ teljesen empirikus
    teoretičen in empiričen ▸ teoretikus és empirikus
    empirično gradivo ▸ empirikus anyag
    Svojih trditev ni vedno podprla z močnimi empiričnimi dokazi. ▸ Állításait nem mindig támasztotta alá empirikus bizonyítékokkal.
    Raziskovalna naloga vsebuje teoretični in empirični del. ▸ A kutatás teoretikus és empirikus részből tevődik össze.
    Povezane iztočnice: empirična literarna veda, empirična literarna znanost
  • empíričen empirical, empiric
  • empíričen empirique, expérimental

    empirično vemo nous savons par expérience (ali expérimentalement, empiriquement), l'expérience nous apprend (que …)
  • empíričen (-čna -o) adj. (izkustven) empirico:
    empirična metoda metodo empirico
    empirična filozofija filosofia empirica
    kem. empirična formula formula empirica
    lingv. empirični sedanjik presente atemporale
  • empíričen; empírik empírico (m)
  • empíričen -čna -o prid. empiric
  • a posteriori [éipɔsteriɔ́:rai]

    1. pridevnik
    izkustven, empiričen, aposterioren

    2. prislov
    po izkustvu
  • empíric -ă (-i, -e) adj. izkustven, empiričen
  • empirico agg. (m pl. -ci) izkustven, empiričen
  • empírico empiričen

    empírico m empirik
  • empìričan -čna -o, empìrījskī -ā -ō empiričen: empirijske formule
  • empirique [ɑ̃pirik] adjectif empiričen, izkustven; masculin empirik; padar
  • empirisch empiričen
  • erfahrbar empiričen
  • erfahrungsmäßig empiričen, na podlagi izkušenj
  • experiential [ikspiəriénšəl] pridevnik
    filozofija izkustven, empiričen
  • iskùstven -a -o izkustven, empiričen; -ōst ž izkustvenost, empiričnost
  • positive1 [pɔ́zitiv] pridevnik (positively prislov)
    določen, izrecen (ukaz), jasen, nedvoumen, trden (ponudba, obljuba itd.); brezpogojen, dokončen; resničen, stvaren, konkreten, dejanski; pritrdilen, privolilen; siguren, gotov; samozavesten, trdovraten, svojeglav
    filozofija pozitivističen, neskeptičen, empiričen, ki sloni na izkušnjah; pozitiven, ki ima pozitivne lastnosti
    pogovorno popoln, pravi (a positive fool pravi norec)
    matematika pozitiven (positive sign znak plus)
    fizika, elektrika, fotografija pozitiven
    medicina pozitiven

    filozofija positive philosophy pozitivizem, pozitivistična filozofija
    slovnica positive degree pozitiv, prva stopnja pridevnika
    pogovorno a positive nuisance prava nadloga
    proof positive neovrgljiv dokaz
    to be positive about s.th. biti gotov česa, trdno verjeti v kaj
Število zadetkov: 19