Franja

emigrant [émigrənt]

1. pridevnik
izseljenski

2. samostalnik
izseljenec, emigrant

emigrant moški spol (-a …) der Emigrant
ekonomski emigrant der Wirtschaftsflüchtling
(begunec) der Flüchtling; Exil- (hrvaški der Exilkroate, kubanski der Exilkubaner, ruski der Exilrusse)

emìgrant m emigrant, izseljenec

emigrant samostalnik
(kdor se izseli v tujino) ▸ emigránsJe politični emigrant, večino svojega življenja je preživel v Argentini. ▸ Politikai emigráns, aki élete nagy részét Argentínában élte le.
Eno največjih evropskih pribežališč za emigrante je Italija. ▸ Olaszország az emigránsok egyik legnagyobb európai menedékhelye.
Sopomenke: izseljenec

Emigrant, der, (-en, -en) emigrant

emigránt emigrant; (begunec) refugee, émigré, emigré

emigránt émigré moški spol , émigrant moški spol

emigránt (-a) | -ka (-e) m, f (begunec, begunska; izseljenec, izseljenka) emigrato politico, emigrata politica; profugo (-a); fuoriuscito (-a), esule

emigránt m emigrant, iseljenik

emigránt emigrante m ; emigrado m

emigránt -a m., емігра́нт -а ч.

emigránt -ă (-ţi, -te) m/f izseljenec (-nka), emigrant (-ka)

emigránt -a m (-ka -e ž) emigrant (-ă)

émigrant, e [emigrɑ̃, t] masculin, féminin izseljenec, -nka; emigrant, -inja

емігра́нт -а ч., izséljenec -nca m., emigránt -a m.

begúnec -nca m
1. bjegunac, izbjeglica (-beg-): goriški -i v prvi svetovni vojni
2. bjegunac, dezerter: vojaški begunec
3. izbjeglica, emigrant: politični begunec je zaprosil za azil

emigracíjski emigrant; emigrational; emigrating, emigratory; émigré, emigré

emigrado moški spol (politični) emigrant

emigrante m, f izseljenec, izseljenka; emigrant, emigrantka

emigrato m

1. izseljenec

2. (politični) begunec, emigrant