Franja

eksekucij|a ženski spol (-e …)

1. die Exekution, die Hinrichtung
ukaz za eksekucijo der Exekutionsbefehl, Hinrichtungsbefehl

2. pravo ➞ → izvršba

eksekúcija (usmrtitev) execution

ukaz o eksekúciji death warrant; (rubež) distraint (ali seizure) of someone's goods

eksekúcija exécution ženski spol

eksekúcija (-e) f

1. (usmrtitev) esecuzione (capitale)

2. jur. (izvršba) esecuzione coattiva

eksekúcija ž (lat. exsecutio) egzekucija, prisilno izvršenje sudske presude, izvršenje smrtne kazne

eksekúcija ejecución f

egzekúcija ž (lat. exsecutio) eksekucija, izvršba, izvršitev smrtne kazni

ejecución ženski spol izvajanje, izvršba, izvršitev; usmrtitev obsojenca; eksekucija; rubež

poner en ejecución izvršiti, izvesti
la no ejecución neizvršitev
de ejecución esmerada brezhibne izvedbe

esecuzione f

1. izvršitev, izvedba, izvajanje:
l'esecuzione di un lavoro izvršitev dela
una cosa di difficile esecuzione nekaj težko izvedljivega
un'esecuzione di brani musicali izvajanje glasbenih odlomkov
dare esecuzione a qcs. izvršiti, izvesti

2. pravo izvršitev, izvršba; eksekucija:
esecuzione capitale usmrtitev

execuţie -ări f

1. izvajanje, izvedba, izvršitev

2. eksekucija, usmrtitev

ȍvrha ž rubež, eksekucija: u ovrsi naplaćen mu je dug

supplicium -iī, n (supplicāre) pravzaprav „poklek“, „pokleknitev“ in sicer

I. k molitvi; od tod

1. ponižno prošenje, ponižna (živa) prošnja k bogovom (na bogove), javna molitev, bogoslužno opravilo, bogoslužje, slovesno žrtvovanje, žrtev: quin deos suppliciis defatigarem Afr. ap. Non., suppliciis placans caelitum aras Acc. ap. Non., nil ei acceptumst a periuri(i)s supplici Pl., ad victimas faciunt atque ad deorum servant supplicia Varr., non votis neque suppliciis muliebribus auxilia deorum parantur S., in suppliciis deorum magnifici … erant S., matronae … suppliciis votisque fatigare (= fatigabant) deos L., quibus precibus suppliciisque deos possent placare L., supplicia di(i)s decernere S., T. zahvalnice, zahvalni praznik (svetek; prim. supplicatiō), vannos onustas aromatis et huiuscemodi suppliciis certatim congerunt Ap., supplicia veteres quaedam sacrificia a supplicando vocabant Fest.

2. ponižna (živa) prošnja ljudem (k ljudem, na ljudi): Vagenses … fatigati regis suppliciis S.; occ. (meton.) znamenje prošnje (za mir) (nav. oljčne ali lovorove vejice): legatos ad consulem cum suppliciis mittit S. —

II. poklek v sprejetje kazni, poseb. smrtne; od tod

1. meton. smrtna kazen, usmrtitev, usmrčenje, eksekucija: ad supplicium aliquem producere Ci. ali dedere C. ali dare N. ali tradere L., ad supplicium tradi S., supplicio tradi Iust., ad supplicium rapi ali duci Ci., (sc. maiores nostri) supplicium in parricidas singulare excogitaverunt Ci., propter cuiusdam Transpadani supplicium iniustum S., tresviros quae supplicium postulabant parare iubet S., ad supplicium publice damnari N., timere perterriti, ne … supplicio afficerentur C. da jih ne bi pobili (posekali), supplicium sumere L. izvršiti smrtno kazen, supplicium sumere de aliquo Ci., C., S., N. ali ex aliquo L. ali ab aliquo Val. Max. nad kom, supplicium solvere Ci. ali persolvere T. ali dare (prim. poenas dare) N. ali luere O., T., Iust., Amm. pretrpeti smrtno kazen, plačati s smrtno kaznijo, supplicia crucibus luere Iust. pretrpeti smrtno kazen na križu, umreti na križu = crucis supplicio interimi Arn. (o Kristusu); sinekdoha kaznovanje, (huda) kazen: Kom., Sen. ph., Sen. tr., Stat. idr., supplicium capitale Cu., Suet. smrtna kazen, supplicium est poena peccati Ci., is (sc. Solon) cum interrogaetur, cur nullum supplicium constituisset in eum, qui parentem necasset, respondit … Ci., supplicium sumere virgis Ci. (pre)šibati, ad ultimum supplicium progredi C. sam sebe usmrtiti, narediti samomor, de condemnatis summum supplicium sumebant S. nad obsojenci so izvrševali smrtno kazen, de captivis, ut quisque liber aut servus esset, suae fortunae a quoque sumptum supplicium est L., supplicium pati O., supplicia haurire scopulis V. trpeti kazen, suppliciis delicta coërcere H., aliquem supplicio capitis adficere Suet. kaznovati s smrtjo, ultimum (summum, extremum) supplicium alicui indicere ali decernere T. smrtno kazen.

2. metaf. trpinčenje, trpljenje, mučenje, muka: paululum supplicii satis est patri Ter., satisque supplicii tulisse (sc. omnium rerum inopiā) C., veterum malorum supplicia expendunt V. trpijo kazen (muke) za … ; supplicium de se dare filio Ter. zadostiti, dati (dajati) zadoščenje; tako tudi: dabitur supplicium mihi de tergo vestro Pl.; meton. z mučenjem (trpinčenjem) prizadeta pohaba, pohabitev, pohabljenje, (i)zmaličenje, iznakaženje, rana (rane): quos Persae vario suppliciorum genere affecerant Cu., omnes pari supplicio affecti sibi videbantur Cu., adgnovit dira tegentem supplicia V., supplicia nostra Vitr.

Opomba: Gen. sg. skrč. supplicī: Afr., Pl., Ter.; dat. pl. skrč. supplicīs Sen. tr.

Exekution, die, (-, -en) eksekucija/usmrtitev

usmrtit|ev ženski spol (-ve …)

1. pravo die Hinrichtung; (eksekucija) die Exekution
ukaz za usmrtitev das Exekutionsbefehl

2. (uboj) die Tötung

3. bolnega psa ipd.: die Einschläferung