Franja

dvor [ó] moški spol (-a …)

1. knežji, kraljevi ipd.: der Hof (Fürstenhof, Königshof), die Hofstaat
primeren za dvor za boljšo družbo: hoffähig

2. astronomija (svetlobni kolobar) der Hof

dvôr dvóra m, mn. dvórovi
1. dvor: živjeti na dvoru; ići na dvor
2. vladar in dvorjani: dvor kralja Tomislava; dvor cara Dušana; tako misli dvor
3. grad: vlastelinski dvor
4. dvorišče: na dvoru pred kućom
5. na dvoru prisl. zunaj

dvór (vladarjev) court

na dvóru at court
angleški dvór the Court of St. James's
na dvóru je bil včeraj sprejem the queen (oziroma the king) held court yesterday
življenje na dvóru court life
knežji dvór court
sodni dvór court of law, court of justice, law courts pl, tribunal
Vrhovni sodni dvór (za Anglijo in Valezijo) Supreme Court

dvór ali dvòr cour ženski spol , palais moški spol , château moški spol , manoir moški spol

na dvoru à la cour
(pravno) sodni dvor cour ženski spol (de justice), tribunal moški spol

dvór (-a) m

1. corte; reggia:
živeti na dvoru vivere alla corte

2. ekst. (vladar s člani družine) corte:
dunajski dvor la corte di Vienna

3. (kmečko dvorišče) corte; (prostor za izpuščanje živine) bassa corte

4. star. (dom, hiša) casa, dimora
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. sodni dvor corte
meteor. lunin, sončni dvor alone lunare, solare

dvór -a i dvór dvôra m
1. dvor, dvorac, (zgrada): kraljev dvor
2. dvor (vladar i dvorani): dunajski dvor
3. senat: sodni dvor
4. kolut: lunin, sončni dvor

dvór corte f ; palacio m

na dvoru en la corte, en palacio
vrhovni sodni dvor Corte f Suprema
življenje na dvoru vida f de la corte

dvór -a m., двір дво́ру ч.

dvór -a m curte

двор m dvor; dvorišče; kmečka domačija;
крестьянский д. kmetija;
скотный д. živinske staje;
на дворе zunaj;
со двора od zunaj;
идти со дрова iti proč, oditi;
на д. ven;
уйти на попятный двор premisliti si, spremeniti mnenje

монетный двор kovnica

постоялый двор (zast.) gostilna s prenočiščem in preprego

скотопригонный двор sejmišče

areola [əríɔlə] samostalnik
botanika vmesni prostor med listnimi žilicami; okrogla pega
anatomija dvor (okrog prsne bradavice)

aula³ -ae, f (gr. αὐλή)

1. dvor, dvorišče: venaticus, ex quo tempore cervinam pellem (najbrž nagačenega jelena) latravit in aula, militat in silvis catulus H.; tudi = osek ali borjač (za živino, ki so jo imeli na dvorišču): Pr.; pren. zamrežen obor: Petr., omrežje: Serv. (pri katerem pa je najbrž nam. aulas treba brati caulas).

2. pesn. = atrium: aulāī (st.lat. gen. sg.) medio V. sredi atrija, lectus genialis in aula est H. = oženjen je.

3. occ. vladarski (cesarski, kraljevski, gosposki) dvor, palača, grad: Pr., Sen. ph., Sen. tr., Lucan., laeta Priami aula H., caret invidendā sobrius aulā H., puer ex aula H. paž, aulā ludere V. v palači, aula regia Vitr., Amm., Augusta Mart. cesarski dvor; pesn. pren. o bivališčih bogov: illa se iactet in aula Aeolus V., immanis... ianitor aulae, Cerberus H. vratar (Plutonove) palače; o bivališču čebel =
a) ulj: melior vacua sine regnet in aula V.
b) ležnica, v pl. tudi „lončki“: aulasque et cerea regna refingunt V.; o kačjem bivališču: funesta aula Sil. morišče.

4. met.
a) dvor = dvorniki, dvorjani, dvorništvo, dvorjanstvo: divisa et discors aula erat T., pronā in eum aulā T., aulā et novo rege potiri (v svoji oblasti imeti) T., inter ludibria aulae esse Suet., aula regia Aur.
b) bivanje na dvoru, dvorsko življenje: tristis curis et sollicitudinibus aula Val. Max., haudquaquam aulae et adsentantium accommodatus ingenio (nikakor ne pripraven za...) Cu.
c) dvorska služba: qui summam aulam tenebant Amm. najimenitnejši dostojanstveniki.
č) vladarska oblast: auctoritate aulae constitutā Ci. ep.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.

château [šɑto] masculin (utrjen) grad; graščina; dvorec, gosposka hiša; (17. stol.) dvor

château de cartes hiša iz kart, figuré kar se lahko zruši
château d'eau velik vodni rezervoar
château fort utrjen grad
château ruiné razvaline gradu
faire, bâtir des châteaux en Espagne zidati gradove v oblake
mener une vie de château živeti v izobilju in brezdelju, živeti ko grof

cohors (tudi cōrs in chōrs) -hortis, f

1. ograjen prostor, ograda, obor, dvor(išče); obl. cohors: abstulerat multas illa (volpes) cohortis aves O.; obl. cors: Col., villam in Tiburti habes, cortem in Palatio Glaucia ap. Ci. (De orat. II, 263); obl. chors: Varr. ap. Non., Vitr., Vop., Aug., non chortis aves, non ova supersunt Mart.

2. met. (skoraj le v obl. cohors)
a) dvor = spremstvo: coh. regia L., reginae cohors ad terram defluxit equis V.; za cesarjev cesarja obdajajoči dvorjani: coh. amicorum Sute.; tudi pri tujih vladarjih: coh. amicorum ali nobilium Cu. Poseb. cohors praetōria α) vojaško spremstvo ali telesna straža vojskovodje: sibique eam (decimam legionem) praetoriam cohortem futuram C., cohortem praetoriam in medios hostīs inducit S., quos medios cohors praetoria disiecerat S.; iron.: cum hanc sit habiturus Catilina scortorum cohortem praetoriam Ci. β) vojaško spremstvo namestnika v provincah, deloma področni uradniki, deloma učeni možje prijatelji, ki si jih je namestnik sam izbral ali pa so prostovoljno odšli z njim iz Rima, vojaški „štab“: Ci. idr.; isto tudi cohors praetoria Ci. ali samo cohors: Cat., Tib., (Verres) edixit sese... iudicem de sua cohorte daturam Ci., tota Metelli cohors aderat Ci., studiosa c. H., laudat Brutum laudatque cohortem H.
b) voj. vojaška enota, kohorta = deseti del rim. legije, t.j. 3 manipuli ali 6 centurij: Varr., S., V., Vell., T., Cypr. (z obl. cors) idr., equitatum et cohortis optimas perdidimus Ci. ep., legatum cum sex cohortibus reliquit C., c. legionaria C.; pogosto (v naspr. z legijami) kot voj. oddelki pomožnih ali zavezniških čet: Vell., Fl., cohortes auxiliares C. ali auxiliariae Auct. b. Alx., cohortes alariae C. ali alares L., cohortes sociorum S. ali sociae T., in utrumque latus auxiliarios equites tribunis legionum et praefectis (zavezniškim načelnikom) cohortium (zavezniških) dispertiverat S., quattuor et triginta cohortes, ut nomina gentium aut species armorum forent, discretae T.; o tujih četah: cohortes Hernicorum, Samnitium L., Macedonum Cu., Celtarum Sil.; pozneje tudi o konjenici: centurio cohortis sextae equestris Plin. iun. Za cesarjev je cohors samostojna vojaško uravnana četa: novem cohortes praetoriae T. 9 pretorijanskih kohort (po 1000 mož; bilo jih je 9 do 16 v Rimu in okrog njega; prim. praetōriānī pri praetōriānus), coh. togatae T. pretorijanci, ki so izven službe nosili togo; cohortes vigilum T. požarna straža, gasilci; coh. urbanae T. mestno (rim.) redarstvo.
c) pesn. pren. vojska sploh: ducem servatricemque cohortis Inachiae Stat.
č) sploh krdelo, tolpa, množica: fratrum stipata cohors V., Amiterna c. priscique Quirites V., laeva cuncta cohors remis ventisque petivit V. vse mornarstvo = vsi mornarji, cohors Gigantum impia, laboriosa c. Ulixei H., assueta c. Satyri O., divae (Cybebes) vaga c. Cat., quid saeva fremis famulamque cohortem respectas? Stat., c. amicorum Cu., Suet., oratorum, poëtarum, sectatorum, Socratica Gell., canum Plin., una de cetera cohorte gallina Ap., c. febrium H.; v pl.: cohortes cocorum... aucupumque Varr. ap. Non.

comitātus -ūs, m (comitārī)

1. spremlj(ev)anje, spremljava, spremstvo: Q., T., ingressus est urbem quo comitatu vel potius agmine Ci., ex tanto comitatu virorum amplissimorum Ci., comitatu equitum XXX ad mare pervenire C.; pren. ujemanje, sočasnost: tanto virtutum comitatu (opus est) Ci., pruna hordearia appellata a comitatu frugis eius Plin. ker zori obenem s tem sadežem, utriusque causae c. Plin.; occ. pravica do spremlj(ev)anja, pravica spremljati kakega vladarja: Orthanes exornatus comitatu Alexandri Plin., deici congressu et comitatu T.

2. met.
a) spremstvo = spremništvo, spremljevalci: cum ducibus, non cum comitatu confligant Ci., gladiatores ex praetoris comitatu Ci., delicatus ancillarum puerorumque comitatus Ci., magno comitatu venire V.; pren. (o pticah) spremstvo, prevoj: (Phoenix advolat) multo volucrum comitatu T.
b) družba na potovanju, popotna družba, sopotniki: Allobrogum comitatus S. Alobrogi in vsa njihova popotna družba, magni comitatus, qui iter habent ad Caesarem, ad flumen constiterunt C., magnum comitatum circumvenire L. veliko karavano.
c) (kraljevsko, cesarsko) spremstvo, dvorjanstvo, dvor: comitatu fere regio Ci., c. imperatoris, principis T.

corte f

1. dvorišče; kmečko dvorišče

2. dvor; dvorjani:
di corte dvorski

3. dvorjenje:
fare la corte a qcn. komu dvoriti

4. pravo sodišče:
entra la corte! sodni dvor!
corte marziale, militare vojno, vojaško sodišče
Corte di Assise porotno sodišče
Corte di Appello apelacijsko, prizivno sodišče
Corte di Cassazione kasacijsko sodišče
Corte Costituzionale ustavno sodišče
Corte dei Conti obračunsko sodišče