Franja

dvign|iti (-em) dvig(ov)ati

1. kvišku, s tal: heben; s tal: aufheben, aufnehmen; v višino: hochheben, emporheben, iz česa: herausheben, stran od sebe: hinaufheben; večjo težo: hieven, hochhieven, wuchten, kot dvigalec uteži: hochstemmen, stemmen; (dvigniti in držati kvišku) hochhalten, emporhalten

2. denar s knjižice, računa: abheben, beheben

3. dohodke, plačila ipd.: aufbessern, erhöhen; cene: erhöhen

4. letalstvo kolesa: einziehen

5. na koze, podstavek: hochbocken, aufbocken; lopute ipd.: hochklappen; z dna vode pri potapljanju: ertauchen; prah: aufwirbeln, hochwirbeln
dvigniti pogled aufschauen, aufblicken (od von)
pomorstvo dvigniti sidro den Anker lichten, abankern

6. barvo, opleske, plasti: zum Abplatzen bringen

7. stavbe: aufstocken

8. lovstvo divjad: aufstören, aufjagen

9.
dvigniti vrednost česa (etwas) aufwerten
|
figurativno dvigniti dosti prahu viel Staub aufwirbeln/aufwerfen
dvigniti roke resignieren, den ganzen Kram hinwerfen
dvigniti roke od česa (etwas) hinschmeißen/hinwerfen, aufgeben, es gut sein lassen

dvígniti (-em) perf. glej dvigati | dvigniti

dvígniti -em
I.
1. dignuti, podignuti: dvigniti telefonsko slušalko; dvigniti sidro, zaveso
2. dignuti, povisiti: dvigniti cene, proizvodnjo, kvaliteto izdelkov
3. dignuti, podignuti, uzeti, izvaditi: dvigniti denar v banki
4. uzdignuti: dvigniti deželo iz zaostalosti
5. dignuti, dići: dvigniti otroka v naročje
6. dignuti, pobuniti: dvigniti ljudske množice v upor
7. dignuti, prouzročiti, prouzrokovati, izazvati: članek je dvignil veliko ogorčenje
II. dvigniti se
1. dignuti se, dići se: možje so se dvignili in odšli
2. porasti, popeti se: cene so se občutno dvignile
3. uzletjeti (-teti): letalo se je dvignilo

dvígniti -em dov., підійня́ти підійму́ док., піднести́ -су́ док., підня́ти -німу́ док.

dvígniti -gnem dov.
1. a ridica, a înălţa, a arbora, a urca, a majora
2. a stârni

dvign|iti se (-em se) dvig(ov)ati se

1. sich erheben; (vstati) aufstehen; v zrak: steigen, emporsteigen; letalstvo letalo: abheben, balon: aufschweben; temperatura: steigen, ansteigen
dvigniti se iz einer Sache entsteigen
dvigniti se iz zemlje (zaradi zmrzali) rastlina: hochfrieren

2. (upreti se) sich erheben gegen, aufstehen gegen

dvígniti (se) levantar(se); alzar(se); elevar(se)

dvigniti denar retirar el dinero
dvigniti vlogo (v banki) retirar el depósito (al banco)
dvigniti kvišku levantar en alto

dvígniti se -em se dov., підня́тися -німу́ся док.

alárm alarm; call to arms; warning of danger

letalski alárm air-raid warning; alert
napačen alárm false alarm
slep alárm false alarm
konec alárma all clear (signal)
dvigniti alárm to raise the alarm
dvigniti požarni alárm to raise a fire alarm
trobiti, dati znak za alárm to sound, to give, to ring the alarm
dati znak za konec zračnega alárma to give the all clear

anonimnost samostalnik
1. (odsotnost identitete) ▸ anonimitás, névtelenségNovinarji morajo spoštovati zasebnost in anonimnost žrtve in storilca. ▸ Az újságírók kötelesek tiszteletben tartani mind az áldozat, mind pedig az elkövető személyi integritását és anonimitását.

2. (neuveljavljenost) ▸ anonimitás, névtelenségNovopečeni republikanec se je iz politične anonimnosti prebil ob bok priljubljenemu demokratskemu politiku. ▸ Az újdonsült republikánus a politikai névtelenségből a közkedvelt demokrata politikus mellé küzdötte fel magát.

3. (neopaznost; pustost) ▸ hétköznapiság
S preprostimi materiali sta želela doseči primerno zadržanost in anonimnost objekta. ▸ Az egyszerű anyagokkal kívánták elérni a létesítmény kellő visszafogottságát és hétköznapiságát.

avtostòp

potovati z avtostòpom to hitch-hike
dvigniti palec za avtostòp to thumb a lift
vzeti koga po avtostòpu to give someone a lift
vožnja z avtostòpom hitching a lift (ali a ride)

bankomat samostalnik
(bančna naprava) ▸ bankjegykiadó automata, bankautomata

biti za v muzej frazem
(biti zelo star; biti neuporaben) ▸ múzeumba való, múzeumba illő, kiöregedett
Podobno kot kateri od mestnih avtobusov, so tudi nekatere pohorske žičnice že za v muzej. ▸ A város néhány buszához hasonlóan Pohorje drótkötélpályái is múzeumba illő darabok.
Sobe na oddelku so prastare, postelje skoraj za v muzej. ▸ A kórházi osztály szobái ősrégiek, az ágyak szinte múzeumba való példányok.
Polne Križanke so pričale, da fantje še niso za v muzej in znajo še kako dvigniti temperaturo na prizorišču. ▸ A Križanke teltházas szabadtéri színpada megmutatta, hogy a fiúk még nem öregedtek ki, és tudják, hogyan kell a felpörgetni a hangulatot a nézőtéren.

céna price; cost; (vrednost) value; (kura) rate

za céno od at the price of
za nobeno céno (figurativno) not at any price, not for all the world, not for anything, not on any account, not for worlds
za vsako céno at any price (ali cost)
za smešno céno (figurativno) for a (mere) song
po lastni céni at cost price
po znižani céni at a reduced price
za polovično céno (at) half-price
po najnižjih cénh (žargon) at cutthroat prices
enotna (nizka, stalna, visoka, zadnja, maksimirana) céna single (low, firm ali stable, high, reserve, controlled) price
nabavna (prodajna, tovarniška, uradna) céna purchase (selling, factory ali ex works, official) price
polovična céna half (the) price
pretirana céna exorbitant (ali extravagant ali unreasonable ali fancy) price
zmerna céna moderate (reasonable, fair) price
brezobvezna céna provisional price
slepa céna cut price, ZDA cutrate price
tržna céna market (ali current) price
trdne céne (brez popusta) fixed prices (no discount allowed)
naraščajoče céne soaring prices
nedostopne, previsoke céne prohibitive prices
rastoče (padajoče) céne rising (falling) prices
najnižja céna the lowest price, floor price, bottom price, ZDA rock-bottom price
realne céne fair prices
dnevna céna current price
porast, dvig cen rise in prices; price increase (s), price rise (s)
padec cen fall in prices, (nenaden) price slump
znižanje cen reduction (ali cutting) of prices, price cuts
zvišanje cen rise in prices, price rise, increase in prices, price increase
kontrola cen price control
listek z označeno céno price mark, price-tag
céne se dvigajo prices are on the rise
zvišati, dvigniti céne to raise prices
pognati céne kvišku to push up prices, to inflate prices
določiti céne to fix prices
prodajati pod céno to sell for less than the market value, to undersell
céne padajo prices are falling ali dropping, (naglo) there is a price slump
pogajati se za céno to bargain
céne se gibljejo od... do... prices range from... to...
zahtevati previsoko céno od koga to overcharge someone
potisniti céne navzdol to force prices down
znižati céne to lower (ali to cut down ali to reduce) the prices
znižati céno za 20 penijev pri funtu to cut the price by 20 pence (20 p.) a lb.
sprostiti (odmrzniti) céne to unfreeze prices
navi(jati) céne to force up prices
znižati céne z intervencijo države to force down prices

čáša (-e) f knjiž. calice, coppa; bicchiere:
kristalna, srebrna čaša bicchiere di cristallo, d'argento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvigniti čašo brindare
zvrniti čašo vuotare il bicchiere, bere d'un fiato
bot. (cvetna) čaša calice

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dviga|ti (-m) dvigniti (immer wieder, allmählich usw.) heben; ➞ → dvigniti
dvigati se temperatura: steigen, höher werden
dvigati se nad stavbe itd.: aufragen über, (etwas) überragen