Franja

dva, dve dos

po dva in dva dos a dos
obadva los dos, ambos
ob dveh (ob 2. uri) a las dos
2 x 2 = 4 dos por dos son cuatro

dve [é] ➞ → dva
dve uri/leti/stoletji zwei Stunden/Jahre/Jahrhunderte
kovanec za dve marki das Zweimarkstück
vsaki dve uri zweistündlich
figurativno imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen

dvé dvéh ž., s. štev., дві двох ж. числ.

dve plati istega kovanca frazem
(o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
Upanje in strah sta nemalokrat le dve plati istega kovanca. ▸ A remény és a félelem gyakran csak ugyanannak az éremnek a két oldala.
Sopomenke: dve strani istega kovanca

dve strani istega kovanca frazem
(o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
Kot smo videli, sta spomin in ustvarjalnost dve strani istega kovanca. ▸ Mint láttuk, az emlékezet és a kreativitás egyazon érem két oldala.
Sopomenke: dve plati istega kovanca

vsaka medalja ima dve plati frazem
(pregovor) ▸ az éremnek két oldala van

два, две dva, dve;
ни два, ни полтора ne eno ne drugo;
в два счёта pri priči;
чёрта с два nikakor, kje neki

accavallare

A) v. tr. (pres. accavallo)

1. okobaliti

2. postaviti dve ali več stvari eno vrh druge:
accavallare le gambe prekrižati noge
accavallare una maglia križati petljo

B) ➞ accavallarsi v. rifl. (pres. mi accavallo) kopičiti se, grmaditi se

ambifāriam, adv. (ambifārius) na dve strani, od dveh strani, na dvojen način: Ap., Sid.

ambivalent, e [-lɑ̃, t] adjectif ambivalenten; dvojen; ki ima dve različni vrednosti

ambivalēnte agg. ambivalenten; dvorezen, ki ima dve plati:
argomento ambivalente ambivalenten argument

anceps (star. ancipes Pl.) -cipitis, abl. sg. -cipitī, neutr. pl. -cipitia (ambi in caput: anceps quod ex utraque parte caput habeat P. F.)

1. dvoglav: Ianus O., ancipiti imagine Ianus O.; pesn.: anceps cacumen montis O. dvovrha gora.

2. pren. dvostranski, in to =
a) dvorezen: securicula Pl., securis Pl., O., ferrum Lucr., gladius Prud.; pesn.: ancipiti quoniam mucrone utrimque notantur Lucr. (o nasprotju med vročino in mrazom) ker sta na obeh straneh zaznamovana z veliko ostrino.
b) z dveh (obeh) strani (prihajajoč, vržen), na dve (obe) strani (obračajoč se, obrnjen), dvostranski, spredaj in zadaj, dvojen: cum anceps hostis et a fronte et a tergo urgeret L., ancipitibus locis premi N., cum... bellum terrā marique gereretur, vos ancipiti contentione distracti... Ci., ancipitia munimenta L. utrdbe, potrebne na obeh straneh obrambe, anc. acies Cu., Fl., proelium C. ali certamen Iust. (različno od zveze, navedene v nadalj. pod c), ancipites ad ictum L. ki nudi obe strani (sprednjo in zadnjo = prsi in hrbet) metalom (= metanju), anc. periculum N., S., Cu., malum S., Cu., anc. metus et ab cive et ab hoste L., anc. terror intra extraque munitiones C.; occ. bestiarum autem terrenae sunt aliae, partim aquatiles, aliae quasi ancipites (= dvoživke), in utraque sede viventes Ci., anceps faciendi dicendique sapientia Ci., cura cogitandi Ci.
c) = na tehtnici, omahujoč, negotov, dvomen, neodločen (-čena -o in -čna -o) : anceps fatorum via Ci., ancipites viae rationesque et pro omnibus et contra omnia disputandi Ci., anceps et caeca aestimatio Ci., cum ipsa per se res anceps esset L., cum esset incertus exitus et anceps belli fortuna Ci., anceps fortuna pugnae V., anc. proelium L. idr. zgodovinopisci, certamen L., proelii certamen varium atque anceps Ci., ancipiti proelio digredi L., ancipiti Marte pugnare ali bellum gerere L., animum inter Fidenatem Romanamque rem ancipitem gessisti L., Lucanus an Apulus, anceps H., anc. matres V. neodločne; pesn.: anc. formido V. ali pavor Val. Fl.; od tod z inf. = nezmožen: anceps in dubium vocare omnia Fr.; nezanesljiv: fides Cu., urbes Latii dubiae varioque favore ancipites Lucan.
č) dvoumen, dvosmiseln: verborum aut ancipites aut multiplices potestates Corn., anc. oraculum, sententia L., coniectura Cu., ius anceps novi H. dvojno = ki se da razložiti obema strankama v prid.
d) kar utegne povzročiti škodo, nevaren: locus tam anceps Ci., ancipites viae (maris) O., bellum dubia et interdum ancipiti fortuna gestum Vell., anc. auxilium, remedium, morbus Plin., vox pro re publ. honesta, ipsi anceps T.; z inf.: revocare... eos anceps erat L.; subst. neutr. = nevaren položaj, (velika) nevarnost: in anceps trahi, in ancipiti esse T., inter ancipitia T. ob velikih nevarnostih.

banalizzare v. tr. (pres. banalizzo)

1. banalizirati

2. železn. speljati dve progi (ali več prog)

beggar-my-neighbour [bégəminéibə] samostalnik
vrsta preproste igre kart za dve osebi

bēs, bēssis, m

1. dve tretjini (= 8 uncij) vsake dvanajstdelne celote, npr. funta, orala, čevlja, asa, dediščine idr.: Varr., Col., Plin., Icti., faenus ex triente Idib. Quint. factum erat bessibus Ci. ep. obresti so poskočile od mesečne ¹/₃ na ²/₃ (torej od letnih 4% na 8%), heres ex besse Plin. iun.; met. = osem: bessem bibamus Mart. osem čaš (kolikor ima ime Proculus črk).

2. pri matematikih = dve tretjini od šest = štiri: Vitr., bes alter = ⁽⁶⁺⁴⁾/₃ = 1²/₃ Vitr. — Poznejša soobl. bēssis -is, m: Prisc., Cod. Th.

biclīnium -iī, n (hibrid iz bi in κλίνη naslonjalo) omizni blazinjak za dve osebi: Pl., Q.

bicubitālis -e (bi in cubitus) dve lakti (dva vatla) dolg: Plin. (XX, 253; tudi caule bipedali). — Pozna soobl. bicubitus 3: Ap. h.

bienio moški spol dvoletje, dve leti

biennalmente avv. dveletno, vsaki dve leti, na dve leti

biennis -e (bi in annus) dveleten, dve leti trajajoč: Nigidius ap. Gell. et ap. Macr., Non., Prisc., Serv.; pri Plin. (II, 82, 84, 198) in Suet. (Galba 15) je bienni spatio = biennii spatio.