Franja

dva, dve dos

po dva in dva dos a dos
obadva los dos, ambos
ob dveh (ob 2. uri) a las dos
2 x 2 = 4 dos por dos son cuatro

dve [é] ➞ → dva
dve uri/leti/stoletji zwei Stunden/Jahre/Jahrhunderte
kovanec za dve marki das Zweimarkstück
vsaki dve uri zweistündlich
figurativno imeti dve levi roki zwei linke Hände haben
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen

dvé dvéh ž., s. štev., дві двох ж. числ.

два, две dva, dve;
ни два, ни полтора ne eno ne drugo;
в два счёта pri priči;
чёрта с два nikakor, kje neki

dve plati istega kovanca frazem
(o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
Upanje in strah sta nemalokrat le dve plati istega kovanca. ▸ A remény és a félelem gyakran csak ugyanannak az éremnek a két oldala.
Sopomenke: dve strani istega kovanca

dve strani istega kovanca frazem
(o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
Kot smo videli, sta spomin in ustvarjalnost dve strani istega kovanca. ▸ Mint láttuk, az emlékezet és a kreativitás egyazon érem két oldala.
Sopomenke: dve plati istega kovanca

vsaka medalja ima dve plati frazem
(pregovor) ▸ az éremnek két oldala van

deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi

les deux, tous (les) deux oba
deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
deux mots nekaj besed
à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
en moins de deux (familier) zelo hitro
en deux na dva dela, na dvoje
de deux jours l'un vsak drugi dan
en deux secondes v hipu
le deux mai 2. maja
tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
entre les deux ne to, ne ono; na pol
Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
partager en deux razpoloviti
ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado

dói dóuă num. dva, dve
□ două puncte dvopičje
□ pe din două adv. napol

dos dva, dve

dos m dvojka
dos a dos po dva in dva, v parih
a dos por tres brez premisleka, brez obotavljanja
de dos en dos po dva in dva, dva hkrati
en un dos por tres v hipu
entre los dos med štirimi očmi
dos por dos son cuatro dvakrat dva je štiri
los dos oba
dos puntos dvopičje
dos tantos dvakrat toliko
escribir dos letras napisati nekaj vrstic
roto en dos prelomljen (na dvoje)
tomar el dos pobegniti

duo, duae, duo (redko dua), gen. m n duōrum in redkeje (v starejši obl.) duum, f duārum, dat. duōbus, duābus, duōbus, acc. duōs in v starejši obl. (du.) duo, f duās, n duo, num. cardinale (prim. gr. δύο, δύω, δοιοϊ, δοιαί, δοιά dva, dve, lat. dis, bis, bīni, dubius)

1. dva, dve; adj.: duo milia nummûm Ci., viri duo usu sapientiaque praestantes N., duum milium intervallo S., si duo praeterea tulisset terra viros V.; subst.: duos esse corruptos pecuniā Ci., duo modo haec opto Ci. le ti dve stvari.

2. occ. (omenjena) dva, oba, obadva (pogosto = ambo ali uterque): subito edicunt duo consules, ut ad suum vestitum senatores redirent Ci., cum duobus Rosciis Ci., cum recorder … non duos Decios, … sed … Ci., Assaraci duo V.

dvá dve, gen. i lok. dveh, dat. i instr. dvema glavni broj dva dvije, dve, dva: ena in ena je dve; ura je dve; korakati po dva in dva; jesti za dva; hoditi po dveh; roman v dveh delih; dva tisoč; dve uri hoda; dve leti in pol; pred dvema letoma
prije dvije godine; hišna številka dve; v dveh treh letih bo delo dokončano; tekma se je končala z dva proti ena

dvóje nepromj. broj v. i dvoj
1.
(uz imenice množine) dvoje: dvoje ust, vilic, vrat, oči
2. dva dvije, dve, dva: dvoje prijateljev
dva prijatelja; dvoje oken
dva prozora; dvoje vprašanj
dva pitanja
3. zbirni broj dvoje: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico
imali su dvoje djece, dječaka i djevojku
4. pril. dvoje: na dvoje presekati
nadvoje presjeći (-seći); živeti v dvoje
živjeti (-ve-) udvoje; na dvoje sta si
ono dvoje su se razišli, zavadili; sod je na dvoje
bure se rasulo

two [tu:]

1. pridevnik
dva, dve; oba, obe

one or two books ena ali dve knjigi, nekaj knjig
in a day or two v nekaj dneh
he is not two yet on še ni dve leti star

2. samostalnik
dvojka (številka 2); dvojica, dvoje, par

the two oba(dva); obe(dve); oboje
the two of us midva (oba)
by twos, in twos (po) dva in dva, v parih
two and two po dva, v parih
in twos and threes po dva in tri
in two na dvoje, na pol
in twos v zelo kratkem času, v hipu
two of a trade dva konkurenta
the two of spades pikova dvojka
to cut s.th. in two prerezati kaj na dvoje
this cost me two and two to me je stalo dva šilinga in dva penija
to go two and two iti po dva in dva, v parih
to walk by twos and threes hoditi v gručah po dva in tri
to put two and two together zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstev
two can play at that game figurativno to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja

zwei dva, dve; zu zwei po dva, v dvoje; ein, zwei ... nekaj ...; mit zwei/drei Worten v nekaj besedah; für zwei trinken, essen usw.: za dva; dazu gehören zwei za to sta potrebna dva; so sicher wie zwei mal zwei vier ist tako gotovo, kot je dva krat dva štiri; wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte kjer se kregata dva, tretji dobiček ima

дві двох ж. числ., dvé dvéh ž., s. štev.

двое dve, dvoje;
на своих (на двоих) (šalj.) peš

accavallare

A) v. tr. (pres. accavallo)

1. okobaliti

2. postaviti dve ali več stvari eno vrh druge:
accavallare le gambe prekrižati noge
accavallare una maglia križati petljo

B) ➞ accavallarsi v. rifl. (pres. mi accavallo) kopičiti se, grmaditi se

ambifāriam, adv. (ambifārius) na dve strani, od dveh strani, na dvojen način: Ap., Sid.

ambivalent, e [-lɑ̃, t] adjectif ambivalenten; dvojen; ki ima dve različni vrednosti