Franja

dvopičj|e [ó] srednji spol (-a …) der Doppelpunkt, das Kolon

dvopičje samostalnik
(ločilo) ▸ kettőspont

dvopíčje (ločilo) colon

dvopíčje gramatikalno deux-points moški spol množine

dvopíčje (-a) n lingv. due punti

dvópíčje s dvije, dve tačke, dvotačka

dvópíčje dos puntos m pl

dvópíčje -a s., двокра́пка -и ж.

dvópíčje -a s două puncte

colon² [kóulən] samostalnik
slovnica dvopičje

colon moški spol danka; dvopičje; podpičje

deux-points [-pwɛ̃] masculin, invariable dvopičje

Doppelpunkt, der, dvopičje; Mathematik dvojna točka; Musik dvojna pika

Kolon, das, dvopičje; Anatomie kolon, debelo črevo

двоеточие n dvopičje

двокра́пка -и ж., dvópíčje -a s.

doble dvojen; močan; lažniv, hinavski

doble vía dvojni tir
clavel doble dvojni nagelj
oro doble pozlačena kovina
punto doble dvopičje
al doble še enkrat toliko
la teneduría de libros por partida doble dvojno knjigovodstvo

dói dóuă num. dva, dve
□ două puncte dvopičje
□ pe din două adv. napol

dos dva, dve

dos m dvojka
dos a dos po dva in dva, v parih
a dos por tres brez premisleka, brez obotavljanja
de dos en dos po dva in dva, dva hkrati
en un dos por tres v hipu
entre los dos med štirimi očmi
dos por dos son cuatro dvakrat dva je štiri
los dos oba
dos puntos dvopičje
dos tantos dvakrat toliko
escribir dos letras napisati nekaj vrstic
roto en dos prelomljen (na dvoje)
tomar el dos pobegniti

dvȉje dvíju dvjèma (ijek.), dvê dvéju dvèma (ek.), dve gl. dva: dvije tačke dvopičje; dvije stotine štev. gl. dvjesta