Franja

dupl|o srednji spol (-a …) die Baumhöhle, das Baumloch
gnezdilno duplo die Bruthöhle, Nisthöhle
odprtina gnezdilnega dupla das Nestloch

duplo dvojen, dvostrok, dvakraten

duplō -āre (duplus) podvojiti (podvajati): Icti.

dúplo creux moški spol (d'un arbre); caverne ženski spol , cavité ženski spol

dúplo (-a) n

1. (votlina v deblu) cavità del tronco

2. zastar. cavità, antro, caverna

dúplo s duplja, rupa u drvetu: drevesno duplo

dúplo -a s., дупло́ -а́ с.

дупло n duplo (v drevesu)

дупло́ -а́ с., votlína -e ž., dúplo -a s.

gnezdilno duplo srednji spol živalstvo, zoologija die Nisthöhle
odprtina gnezdilnega dupla das Nestloch

Baumloch, das, (drevesno) duplo

Höhle, die,

1. votlina (tudi Medizin); jama, tiefe Höhle brezno

2. von Tieren, elende Behausung von Menschen: brlog

3. (Baumhöhle) duplo, duplina sich in die Höhle des Löwen begeben podati se v levji brlog

votlína -e ž., запа́дина -и ж., дупло́ -а́ с., пече́ра -и ж., нора́ -и́ ж.

Baumhöhle, die, drevesno duplo

Bruthöhle, die, gnezdilno duplo

Nisthöhle, die, Tierkunde gnezdilno duplo

cūpa¹ (cuppa) -ae, f (prim. gr. κύπη duplo, κύπελλον čaša) posoda za tekoče in suhe snovi, poseb. za vino in žito, čeber, kad, sod, bečva, bedènj: Plin., Dig. idr., c. vinaria, c. acris aceti Varr. ap. Non., vinum … de cupa Ci., cupae taedā ac pice refertae C., ratem vacuae sustentant undique cupae Lucan.

drevesn|i [é] (-a, -o) Baum- (kolobar die Baumscheibe, pas die Baumzone, prebivalec der Baumbewohner, rez der Baumschnitt, sestoj der Baumbestand, goba der Baumschwamm, krošnja die Baumkrone, meja die Baumgrenze, skorja die Baumrinde, smola das Baumharz, zrelost die Baumreife, žaga die Baumsäge, zgornja drevesna meja montane Baumgrenze, škarje die Baumschere, duplo die Baumhöhle, strgalo der Baumkratzer)
drevesno zrel baumreif, erntereif, pflückreif
živalstvo, zoologija (ki živi na drevesu) baumbewohnend

dúpelce (-a) n dem. od duplo piccola cavità

duplus 3 (iz duo in indoev. kor. pel gubati, duplus torej = dvogub; prim. gr. διπλόος, kontr. διπλοῦς = διπλάσιος dvojen, umbr. dupla = lat. duplas (acc. fem. pl.), simplus, triplus) dvojen = dvakrat tolik, še enkrat toliko: pars Ci., dupla et tripla intervalla Ci., d. pecunia L., Sen. rh., d. donativum Suet., d. annona Veg. Subst.

1. duplum -ī, n dvojina = dvojno, dvakrat (še enkrat) toliko, dvojni (še enkrat tolikšen) znesek: Pl., Ca., dupli poenam subire Ci. ali in duplum ire Ci. dvakrat toliko globe plačati, iudicium dare in duplum Ci., in duplum cavere Suet. ali populo in duplum praediis cavere T., folia duplo maiora Plin., duplum virium Q., dupli vel et quadrupli irrogatio Plin. iun., actio dupli ali in duplum Icti., ut sit duplum quam colligere malebant Vulg. še enkrat toliko kakor … , facitis eum filium gehennae duplo quam vos Vulg. dvakrat več kakor sebe = dvakrat hujšega od sebe.

2. dupla -ae, f (sc. pecunia) dvojna cena: Pl., Varr., Sen. rh., Icti.