Franja

duhovíto adv. spiritosamente, argutamente, con spirito

duhovíto prisl., доте́пно присл.

spiritosamente avv. duhovito

spirituellement [-tüɛlmɑ̃] adverbe duhovno; duhovito

répondre spirituellement duhovito odgovoriti

доте́пно присл., duhovíto prisl.

остро говорить duhovito, dovtipno govoriti

aphorisme [afɔrism] masculin duhovito izražena misel, rek, resnica v jedrnati obliki, aforizem

argūtiae -ārum, f, redko in le v pozni lat. argūtia -ae, f(argūtus)

1. tenka, živa izrazitost, živahnost: argutiae digitorum Ci. živahno igranje s prsti, vultūs Plin., operum Plin. kipov, artifices argutiae Plin. ščebetavo žvrgolenje slavčka ali = blebetavo govorjenje Pl.

2. duhovito (bistroumno, ostroumno) opisovanje, tančina opisovanja: huius orationes tantum argutiarum, tantum urbanitatis habent, ut... Ci., Demosthenes nihil Lysiae subtilitate cedit, nihil argutiis et acumine Hyperidi Ci.

3. (v slabem pomenu) tenkoumnost, dlakocepstvo, zahtevnost, premetenost: nihil est, quod illi (Graeci) non persequantur suis argutiis Ci., Aegyptia argutia Nilotici calami Ap., audax argutia Gell., inventionis argutia Fr., argutia famulorum Pall.

bluette [blüɛt] féminin iskrica; figuré duhovito literarno delce, (duhovito) igračkanje

cáka ž žarg. težko opazno dejstvo, navadno duhovito, na pogled malo pomembno, v resnici pa značilno v danih okoliščinah: otkriti komu bar jednu -u

persifláža ž (fr. persiflage) persiflaža, duhovito ruganje

repartee [repa:tí:]

1. samostalnik
hiter, odrezav, duhovit odgovor; pripravljenost, sposobnost za tak odgovor, odrezavost

quick (prompt) in repartee odrezav, hitrega odgovora
to have a great power of repartee biti zelo duhovit ali odrezav

2. neprehodni glagol
(redko) hitro, odrezavo, duhovito odgovoriti; dati hiter, odrezav odgovor

swordplay [sɔ́:dplei] samostalnik
mečevanje
figurativno duhovito besedno prerekanje; odrezavost

wisecrack [wáizkræk]

1. samostalnik
sleng duhovita opazka; pameten izrek

2. neprehodni glagol
pogovorno duhovičiti; napraviti duhovito opazko

aquel moški spol draž(est), ljubkost

habla con mucho aquel govori zelo zabavno (duhovito)

argutezza f

1. bistroumnost, duhovitost:
conversare con argutezza duhovito se pomenkovati

2. (bistroumen) domislek:
le sue argutezze divertivano gli invitati njegovi domisleki so zabavali goste

artifice [artifis] masculin zvijača, prevara, laž, finta, varljivo in spretno sredstvo za prikrivanje resnice; spretnost, umetnija; technique netilo

feu masculin d'artifice umetni ogenj
plein d'artifices poln zvijač, zvijačen
artifice de calcul spretnost v računanju
c'est un vrai feu d'artifice! to je sijajno, duhovito! (o delu, govoru, pogovoru)

donaire moški spol dražestnost; duhovitost, dovtip

decir donaires duhovito (dovtipno) govoriti

duhovít witty; quick-witted; (v odgovoru) clever at repartee, never lost for an answer; ingenious

duhovíta rešitev an ingenious solution
ta knjiga je pisana zelo duhovíto this book is very wittily written
dajati duhovíte opazke to wisecrack

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.