Franja

duhovitež samostalnik
lahko ironično (kdor se šali ali izvaja potegavščine) ▸ szellemes ember, szellemes alak, szellemeskedő
Se je pa zato našel duhovitež, ki je obesil - kolo na drevo. ▸ De akadt egy szellemes alak, aki a kerékpárt egy fára akasztotta fel.
"Če bi bil drek zlato, bi se reveži rodili brez riti," se glasi znani grafit neznanega duhoviteža. ▸ „Ha a szar arany lenne, a szegények segg nélkül születnének” – szól egy ismeretlen szellemeskedő ismert graffitije.
Ker so člani zasedbe veliki šaljivci in duhoviteži, jim je težko postavljati resna vprašanja. ▸ Mivel a csapattagok nagy mókamesterek és pojácák, nehéz komoly kérdéseket feltenni nekik.
Pazniki so planili nadenj, češ da je uničil neprecenljivo umetnino, duhovitež pa je šele na policijski postaji priznal, da je šlo za prvoaprilsko šalo. ▸ Az őrök rárontottak, mert tönkretett egy felbecsülhetetlen értékű műkincset, a szellemes alak azonban csak a rendőrállomáson vallotta be, hogy egy április elsejei tréfáról van szó.

duhovítež (-a) m spiritoso, bello spirito, persona faceta

duhovítež m duhovit čovjek (-vek)

bellospirito m duhovitež

scream¹ [skri:m]

1. samostalnik
krik, vrisk, vrišč, vik; rezek smeh; silovito ali histerično izražanje (poudarjanje) čustev

2. sleng
velik šaljivec, duhovitež

screams of laughter krohot(anje)
screams of pain kriki (od) bolečine
he is a perfect scream sleng ne moreš ga pogledati, ne da bi se mu smejal

spiritoso

A) agg.

1. duhovit

2. neslan, aboten

B) m (f -sa) slabš. duhovitež:
fare lo spiritoso (neslano, plehko) duhovičiti

umorista

A) m, f (m pl. -ti)

1. humorist, šaljivec, duhovitež

2. pisec humoresk

3. karikaturist

B) agg. (m pl. -ti) humorističen

urbānus 3, adv. -ē (urbs)

1. k mestu (poseb. Rimu) sodeč, mesten, po (v, pri) mestu se nahajajoč, urbán (naspr. rusticus): Pl., Ter., Ca., Varr., Q., Iust. idr., populus N., plebes (plebs) S., Sen. ph., tribus Ci., praetor Ci., C., exercitus L. (iz) rimskih meščanov, sermo L., sermunculi Ci. mestno klepetanje, mestne govorice, motus, gratia C. nemiri, vpliv v Rimu, notabat et urbanas et rusticas possessiones Ci., praedia Ci. pri mestu ali mestno uravnana, omnes urbanae res (mirovna opravila) latent in praesidio bellicae virtutis Ci., testes et urbani et provinciales Ci. iz Rima in provinc, amicis urbana officia praestitit N. kot civil usluge v Rimu pri volitvah in pravdah, suffragatio Ci. civilnega prebivalstva, artificium simulationis urbanum Ci., insidiae urbanae Ci., v mestu (tj. v Rimu), cohortes Icti. ki so stacionirane v Rimu;
a) subst. urbānī -ōrum, m meščani: Pl., L., sermo urbanorum Ci.
b) mestni sužnji: obrepere urbanis, qui nunc rusticis praesunt Plin. iun.
c) v sg. tudi prijatelj mestnega življenja: quem tu nimis u. es nisi concupiscis Plin. iun.

2. meton. olikan, vljuden, omikan: homo Ci., urbani assidui cives Pl., distinctior et urbanior Cicero (est) T., urbane, urbanius agere Ci.; metaf. (o rastl.) cepljen, oplemeniten, požlahtnjèn (požláhtnjen): herba Plin., arbores urbaniores Plin.; occ.
a) (o govoru) uglajen, izboren, izbran, okusen, prefinjen, rafiniran: os facile … urbanum Q., in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Q., genus dicendi Q.
b) duhovit, dovtipen, šaljiv: Col., Plin. iun. idr., homines lepidi et urbani Ci., homo urbanissimus Ci., sermo urbanus ac venustus Ci., dictum per se urbanum Q., sales Ci., urbane Stoicos ridere Ci., urbane vexare Ci., urbane dicti nomen accipiet Q., urbane emendare, interrogare Q., urbanius ex confessione inscitiae suae elabi Q., urbanissime respondisse praetorem Gell.; kot subst. m = dovtipnež, šaljivec, duhovitež: Maenius urbanus coepit haberi H.
c) v negativnem pomenu (pre)drzen: frontis ad urbanae descendi praemia H. izkoriščam predpravico velikomeščanske (velemestne) predrznosti.

wit¹ [wit] samostalnik
pamet, razumnost, bistrost, inteligenca, razsodnost; duševna sposobnost; zdrav razum; duhovitost, domiselnost; duhovitež, duhovit, odrezav človek, inteligentna oseba, duhovna veličina

flash of wit duhovit domislek
the five wits zastarelo petero čutov
a conversation sparkling with wit od duhovitosti se iskreč razgovor
to be at one's wit's end ne vedeti kako in kaj, ne se znajti
I am at my wit's end sem pri kraju s svojo pametjo, ne znam si več pomagati
to be out of one's wits izgubiti pamet (glavo), ne biti pameten
he has his wits about him on si zna vedno pomagati, prisotnost duha ga nikoli ne zapusti, on je vedno buden (oprezen)
bought wit is best izguba izmodri človeka
to have wit to imeti dovolj pameti za (da...)
he has not the wit to see... nima toliko pameti, da bi uvidel...
it taught me wit to me je spametovalo
he sets up for a wit dela se duhovitega
to live by one's wits živeti od svoje prebrisanosti (prevar, goljufij), več ali manj pošteno se prebijati skozi živijenje

остряк m dovtipnež, šegavec, duhovitež

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica