Franja

duhovit (-a, -o) geistreich

duhòvit -a -o duhovit; -ōst ž duhovitost

duhovít witty; quick-witted; (v odgovoru) clever at repartee, never lost for an answer; ingenious

duhovíta rešitev an ingenious solution
ta knjiga je pisana zelo duhovíto this book is very wittily written
dajati duhovíte opazke to wisecrack

duhovít plaisant, piquant; ingénieux; spirituel, plein d'esprit

duhovít (-a -o) adj.

1. spiritoso, arguto:
duhovita šala battuta spiritosa

2. originale, geniale, ingegnoso

duhovít -a -o duhovit: -a šala, iznajdba

duhovít agudo, ingenioso, chispeante, gracioso

duhovít prid., доте́пний прикм.

duhovít -a -o prid.
1. spiritual, plin de spirit
2. ingenios

acuō -ere acuī (acūtus) (acus -ūs, aciēs, ācer)

1. (na)ostriti, (na)brusiti: serra acuitur Ci., ac. gladios L., Cu., enses O., audiet cives acuisse ferrum H., ac. sagittas cote H., dentes H., dentes in proelia Tib.

2. pren.
a) gram. (po)ostriti, naglasiti (naglašati), z naglasom poudariti (poudarjati): syllabam Q.
b) (po)ostriti, (iz)bistriti, (iz)vežbati, izpolniti (izpolnjevati): illos aetas acuet Ter. bo umodrila, ac. mentem, ingenium, ingenia adulescentium Ci., linguam Ci., H.
c) priganjati, spodbuditi (spodbujati), dražiti, razvne(ma)ti: iuventutem ad dicendum Ci., ad crudelitatem te acuit oratio eorum Ci., quam (Allecto) Iuno his acuit verbis V., lupos acuunt balatibus agni V., curis acuens mortalia corda V., mučeč, primos acuisse furores V., ac. ad aemulandas virtutes L., ac. ignaviam Cu.
č) (po)množiti, (po)višati, (po)večati, (o)krepiti: acuunt metum mortalibus V., ac. Martem (bojaželjnost) V., iras rumoribus V., iram hosti ad vindicandas sociorum iniurias L., studia populi L., curam acuebat, ... quod ... L. — Od tod adj. pt. pf. acūtus 3, adv. -ē

1. naostren, ostnat, oster, šilast, koničast: culter Pl., sudes C., cos acutum reddere ferrum valet H., ac. tela H., iacula V., acutā cuspide conti V., hasta, ensis, gladii, falx O., acutissima falx Col., acutae spinae V., acutior sagitta O., ac. cupressus, pinus O., ac. anguli Plin.; ac. elementa (= atomi) Lucr. nazobčani, ac. nasus, acuti oculi Pl. ali acutae aures H. ali ac. figura Plin. koničast, barba in acutum desinens Amm. "kozja" brada.

2. pren.
a) (o čutnih zaznavah): o čutu oster, hud: gelu H., sol H. žarko, radii solis O.; po vohu ali okusu oster, rezek: odor, unguentum, cibus, sapor Plin.; po vidu oster, bister, svetel: acutior claritas Arn., acute cernere Lucr., cernens acutum (adv. acc. neutr.) Amm.; po sluhu oster, visok, pronicav, vreščav: sonus Ci., stridor, aera H., hinnitus V., tinnitus, vox O., acclamatio Corn., acute sonare Ci. = acutum (adv. acc. neutr.) resonare H.; v glasbi visok: sonus Ci., vox Ci., Q. (naspr. vox gravis = bas); gram. ostro naglašen: syllaba Q. Pren.: nares H. tenek nos = tenko opažanje, in amicorum vitiis cernis acutum (adv. acc. neutr.) H. ostro vidiš, populi Rom. oculi acres atque acuti Ci.
b) (o duhu ali o umu) ostroumen, bistroumen, bister, duhovit, prodoren, dovtipen, prebrisan, včasih tudi = premeten: ingenia Ci., homo acutus magis quam eruditus Ci., animus acutus atque versutus Ci., hominum genus nimis acutum et suspiciosum Ci., ac. studia Ci., si qui acutiores in contione steterant Ci., acutus ad fraudem N., acutus rebus Q. ostroumen mislec, ac. interrogatio, ac. conclusiones Q., multa venerant in mentem acuta et subtilia Ci., quam acuta omnia Plin. iun., acute testes interrogabat Ci., acute dicere aut scribere Suet., acutius ali acutissime cogitare Ci., acute cogitatum N. duhovita misel, acute collecta crimina Ci.; ret. natanko določen, preprost in primeren, poseben: sententiae, orator Ci., Hyperides Q.
c) tudi (o boleznih) hiter, nagel (naspr. longus, vetustus): morbus H., Cels., mrzlica, febris Cels., tako tudi acuta pericula Plin.; pesn. pren.: acuta belli H. nagle vojne spremembe.

aforistico agg. (m pl. -ci) aforističen, duhovit, jedrnat

agudo koničast, oster; bistroumen, duhovit; glasen, predirljiv; na zadnjem zlogu poudarjen

agudo de ingenio bistroumen, premeten
(acento) agudo m ostrivec
dicho agudo duhovita domislica, dovtip

amēno agg.

1. ljubek, prijeten, prikupen:
paesaggio ameno ljubka pokrajina

2. zabaven:
un passatempo ameno zabavna igra
letteratura amena zabavna literatura

3. vesel, duhovit, šegav:
tipo ameno šaljivec

aphoristic [æfərístik] pridevnik (aphoristically prislov)
aforističen, duhovit

arguō -ere -uī (-ūtum -ūtus -uitūrus)

1. jasno prikazati, (po)kazati, neovrgljivo trditi, dokaz(ov)ati: non ex auditu arguo Pl., ego, ut tu arguis, agricola Ci., tute argue, quae dicis Ap.; z ACI: arguis occisum esse a Rabirio Saturninum Ci., in vinclis cives Romanos necatos esse arguo Ci., speculatores, non legatos venisse arguit L.

2. pren.
a) ovaditi (ovajati), izda(ja)ti, razode(va)ti, (po)kazati, izkaz(ov)ati, (o)značiti (označevati); le pesn. in neklas.: Cu., Lact., degeneres animos timor arguit V., amantem languor et silentium arguit H.; med.: laudibus arguitur vini vinosus Homerus H. hvaleč vino se kaže za ljubitelja vina, genus arguitur vultu O., apparet virtus arguiturque malis O.
b) dokaz(ov)ati, da je kaj nedopustno, neumestno, nevzdržno, napačno, kaj ovreči, izpodbi(ja)ti, zavrniti (zavračati), grajati: leges... dedit..., quas ne usus quidem longo tempore, qui unus est legum corrector, experiendo argueret L., velut arguens rumorum de se temeritatem Suet., quod et ipsum Fenestella arguit Suet.; z ACI: primusque (Pythagoras) animalia mensis arguit inponi O. je bil zoper to, da...; (o osebah) dolžiti koga zmote, dokaz(ov)ati komu zmoto, da se moti: Plinium arguit ratio temporum Suet., ut (Tiberius) sua confessione argueretur T.
c) dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti koga česa: arguis fatentem; non est satis, accusas Ci., servos... neque arguo neque purgo Ci., qui arguunt L. tožilci, tožniki, qui arguuntur L. obtoženci, okrivljenci, quod reos, ne apud praefectum urbis arguerentur, ad praetorem detulisset T., indicasse est detulisse; arguisse accusasse et convicisse Ulp. (Dig.); z objektnim in predikatnim acc.: filium falsum arguere S. ap. Prisc., Britannicum fratrem... ut subditivum apud patrem arguere conatus est Suet., hunc ut dominum et tyrannum, illum ut proditorem arg. Iust.; v pass. z dvojnim nom.: cum neuter ab eo... mentitus argui posset Vell., qui non rite creatus tribunus arguebatur Q.; (krivda) z gen. criminis: aliquem tanti facinoris, summi sceleris Ci., senatus nec liberat eius culpae regem neque arguit L., qui occupandae rei publicae argui non poterant T.; z abl. criminis: te hoc crimine non arguo Ci., apertum crimen, quo argui posset N.; z de: quaerere de eo crimine, de quo arguatur Ci., de quibus quoniam verbo arguit, verbo satis est negare Ci.; z notranjim obj. kaj kot kaznivo dokazovati ali grajati, kaj očitati, česa dolžiti: hoc ipsum, quod nos arguimus Ci., culpa, quam arguo L., dum arguunt in eo regni votuntatem Vell., venenum arguis Q., arguebat et perperam editos census Suet., taciturnitatem pudoremque pro tristitia et malignitate Suet. grajati kot...;v pass.: multa sunt falsa, quae argui possunt Ci. česar moreš dolžiti človeka; z dvojnim acc.: egomet haec ted(=te) arguo Pl., id, quod me arguis Ci., id unum ex iis, qui sibi rem aperuisset, arguere sese paratam esse L.; z inf. ali ACI: quae me arguit hanc domo ab se surripuisse Pl., corruptum a rege capere Cymen noluisse arguebant N.; v pass. z NCI: occidisse patrem Sex. Roscius arguitur Ci., auctor illius iniuriae fuisse arguebatur Ci. — Od tod adj. pt. pf. argūtus 3, adv.- ē jasno (razločno, očitno) se kažoč; od tod

1. (telesno)
a) očem izrazit, živ, živahen, ognjevit: oculi Ci., O., ocelli O., manus minus arguta Ci., illi (equo) argutum caput (est) V., solea Cat.
b) nav. pesn. ušesom glasen, zvonek, zveneč, brneč, šumeč ipd.: linguae Naev. ap. Nov. glasni, blebetavi, facunditas Pl. zgovoren jezik, hirundo, olores V. ali aves Pr. ali passer Mart. čivkajoč, ščebetajoč, cicadae Mart. cvrčeči, fistula V., serra V. vreščava, aes Mart., aera Sil., pecten V. šušteč, ilex V. ali gramen Col. ali calami Sil. šumeč, nemus V. od pastirskih pesmi odmevajoč, forum O. hrupni, dolor, blanditia Pr. glasna; met. o osebah (= λιγύς) glasen, speven, zgovoren, besedit; (v slabem pomenu) blebetav: civis Pl., doctor argutae fidicen Thaliae H., argutae properet Neareae... cohibere crinem H., poetae H., Tibullus Mart.; subst.: arguti et cauti Pl. oprezni blebetači.
c) vohu ali okusu oster, pronicav: odor argutior Plin., sapores Mart., Pall.

2. pren. v duševnem oziru
a) jasen, pomenljiv: omen Pr., argutissima exta Ci.
b) natančen, podroben, obširen: litterae argutissimae Ci. ep., sedulitas (scribendi) nimium arguta Caelius in Ci. ep.
c) bistroumen, ostroumen, tankočuten, globokomiseln, duhovit, dovtipen: sententiae Ci., verborum ambitūs Ci., poëma... ita elegans, nihil ut fieri possit argutius Ci., dicta argutissima Ci., iudicis argutum acumen H., arguti epigrammaton libelli Mart., argute obrepere Pl., argute loqui Ca. fr. ali conicere, dicere, disserere, respondere Ci., aliquid dicere argutius Ci., de aliqua re argutissime disputare Ci., argutissime in scholis praecipere N. ap. Lact.; o osebah: argutus orator Ci., quis (Catone) in sententiis argutior? Ci.; (v slabem pomenu) premeten, pretkan, presukan, zvit: calo, meretrix H., argutissimi milites Veg.; v besedni igri pri Pl. (Pseudol. 746):ecquid argutust (=argutus[adj.] est)? ali je zvit? malorum facinorum saepissime (sc. argutus)est je bil obtožen; prim.: dedecoris a viro argutam(pravi pt. pf.) meo Pl. (Amphytr. 883).

Opomba: Argūtus kot pravi pt. pf. dobimo le pri Plavtu, sicer se ta pt. nadomešča z accūsātus 3; inf. fut. pass. argūtum īrī: P. F.; pt. fut. act. arguitūrī (nom. pl. masc.): S. ap. Prisc., neizpričano argūtūrus: Prisc.

arguto agg. knjižno

1. bistroumen, duhovit, domiseln:
conversazione arguta e brillante duhovit in iskriv pogovor

2. živahen:
sguardo arguto živahen pogled

3. oster, prediren:
l'arguto canto delle cicale predirno petje čričkov

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

bright¹ [brait] pridevnik (brightly prislov)
jasen, svetel; lesketajoč se, žareč; bister, pameten, duhovit; živ (barva); vesel, živahen; slaven

to look on the bright side of things biti optimist
bright eyes žareče oči
bright prospect ki dobro kaže

brillante

A) agg.

1. bleščeč, sijoč, sijajen, iskreč se:
cristallo brillante bleščeč kristal
occhi brillanti come stelle kot zvezde sijoče oči

2. ekst. živ, živahen:
un verde brillante živo zelena barva

3. sijajen, bleščeč, briljanten; svetel; duhovit, iskriv, prefinjen, izbran, eleganten:
oratore brillante sijajen govornik
conversazione brillante duhovit, iskriv pogovor
risultato brillante sijajen uspeh
un brillante futuro svetla prihodnost

4. kozmet.
acqua brillante briljantina

B) m

1. briljant

2. briljantni prstan:
il brillante di fidanzamento briljantni zaročni prstan

3. gled. (igralec živahnih in veselih vlog v 19. stoletju)

célebre slaven, znamenit; zabaven, duhovit