Franja

duha|ti (-m) kaj riechen (an)
| ➞ → vohati

dúhati dûšēm, dûhām
1. pihati: znam ja odakle vjetar duše
2. pihati, piskati: duhati u flautu; duhati na nos jeziti se, kujati se; duhati s kim u jedan rog pihati s kom v isti rog
3. hukati: duhati u ruke, gl. tudi duvati

dúhati to smell; to scent

dúhati, da nekaj ni v redu, dúhati nevarnost ipd. to smell a rat

dúhati sentir, flairer, humer, respirer le parfum (ali l'odeur) de

to olje duha cette huile a une mauvaise odeur

dúhati (-am) imperf. ➞ zaduhati fiutare, annusare (tudi ekst.), sentire l'odore

dúhati -am mirisati, osjećati miris: duhati vonj po sveže pečenem kruhu

dúhati

duhati kaj oler a/c; percibir un olor
duhati cvetlico oler una flor

dúhati -am nedov., ню́хати -хаю недок.

dúhati -am nedov. a mirosi

annusare v. tr. (pres. annuso)

1. duhati, vohati:
annusare un profumo poduhati parfum
annusare tabacco njuhati tobak

2. pren. zavohati, zaslutiti:
annusò il tranello zavohal je past

mirìsati mìrišēm (gr. myrizein)
1. dišati: lipa miriše jakim mirisom; mirisati na znoj; to miriše na provokaciju
2. duhati, vohati: mirisati ružu
3. ekspr. marati: ovog mladića ni njegovi ne mirišu
4. ekspr. ovaj već miriše na koljivo ta ne bo več dolgo trave tlačil; čitava situacija miriše na barut položaj kaže na vojno, diši po smodniku

odorare

A) v. tr. (pres. odoro)

1. duhati, vohati, zavohati

2. pren. (fiutare) zavohati, uganiti, zaslutiti

3. dišaviti

B) v. intr.

1. dišati

2. pren. smrdeti:
la faccenda odora di truffa zadeva smrdi po prevari

odōrō -āre -āvī -ātum (odor)

1. z dišavo napolniti (napolnjevati), odišaviti (odišavljati): aëra fumis O., mella Col.

2. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: odorata et senti quam suave est Aug., quod naribus potius audiret, odoraret oculis, auribus cerneret Lact., nares habent et non odorabunt Vulg., libationem Vulg., o. canales Tert. — Od tod pt. pf. odōrātus 3
a) odišavljen, nadišavljen: odorati capilli H.
b) (blago)dišeč, vonjív, vonljív, vonjàv, dehtív, dehtèč: Plin. iun., Tib., Cl. idr., o. herbae O., cedrus V., odorati imbres Sen. rh., cupressorum odoratius lignum Ap., flores odoratissimi, liquor odoratior Plin., unguenta odoratissima Aug.; meton.: o. Indi Sil. ali Armenii Tib. (v njihovih deželah namreč rastejo dišave).

odōror -ārī -ātus sum

1. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: Plin., odorem suavitatis Vulg., sacrificium Vulg.; abs.: nec comedunt nec odorantur Vulg.; proiectum cibum H., hominem Col., pallam Pl.

2. metaf.
a) izvohati, zavohati, vohaje izslediti, zaslediti (zasledovati), (za)čutiti, zazna(va)ti: Amm. idr., pecuniam Ci., quid futurum sit Ci. ep., odorabantur omnia et pervestigabant (podoba, posneta po psu, ki voha) Ci., tu velim ex Fabio odorēre Ci. ep. da izprašaš Fabija, o. procul bellum Vulg.; zaničlj. = stremeti za čim, po čem: quos odorari hunc decemviratum suspicamini Ci. da se jim cedijo sline po tem decemviratu.
b) le malo o(b)voha(va)ti, (po)vohati kaj = le površno se seznaniti s čim: odoratus philosophiam T. (Dial.), o. veritatem leniter Lact.

ol-faciō -ere -fēcī -factum (olēre in facere)

1. (po)duhati, ovoha(va)ti, (po)vonjati, (po)vohati: Cat., Cels., ea, quae gustamus, olfacimus, tractamus Ci., sagacissime o. Plin. prav oster voh imeti, sensus olfaciendi Aug. voh; pt. pf. olfactus 3 povohan, poduhan: Plin.; pren. = opaziti (opažati), (za)čutiti, zazna(va)ti, zaslediti (zasledovati): Ter., Petr., nummum Ci.

2. o. aliquem aliquā re „seznaniti koga z vonjem (okusom) kake stvari“, privaditi (privajati) koga na kaj: labra (sc. agnorum) lacte o. Varr.

Opomba: Imp. olfac: Aug.

ol-factō -āre -āvī -ātum (intens. k olfacere) (po)duhati, (po)vohati, ovoha(va)ti: vestimentum Pl., ramum Plin.; pren. = zazna(va)ti, (za)čutiti: boves caelum olfactantes Plin.

pif(f)er [pife] verbe transitif, populaire duhati, vonjati

je ne peux pas le pif(f)er ne morem ga trpeti

popihávati -am
1. puhati, duhati, duvati
2. popirivati, ćarlijati: prijeten vetrič popihava

riechen (roch, gerochen) intransitiv dišati, schlecht: smrdeti, zaudarjati (nach po); transitiv vohati, zavohati, duhati; figurativ nach Schnee, Verrat usw.: dišati po (snegu, izdaji itd.); nicht gut riechen/faul riechen figurativ smrdeti; jemanden nicht riechen können ne marati (koga); etwas nicht riechen können ne moči vedeti vnaprej (česa); die Lunte/den Braten riechen zavohati, da je nekaj v zraku; riechen an ovohavati (kaj), duhati (kaj)

sentir* [sɑ̃tir] verbe transitif čutiti, občutiti; zazna(va)ti; opaziti; biti dovzeten (quelque chose za kaj); uvideti, spoznati; (po)duhati; dišati, imeti priokus (quelque chose po čem); verbe intransitif (neprijetno) dišati (de la bouche iz ust); smrdeti

se sentir čutiti se, počutiti se; čutiti v sebi
se faire sentir opaziti se, zbuditi pozornost
je ne peux le sentir ne morem ga trpeti
je ne sens rien pour lui nobenega (posebnega) čustva nimam do njega
sentir bon, mauvais dobro dišati, smrdeti
sentir le brûlé, le renfermé dišati po prismojenem, po zatohlem
qu'est-ce que ça sent? po čem diši?
cela ne sent pas bon, ça sent le roussi (figuré) položaj postaja neprijeten, sumljiv
ce poisson commence à sentir ta riba začenja dišati
il sent son paresseux d'une lieue len je, da smrdi miljo daleč
(familier) il sent le sapin ne bo več dolgo živel, je že z eno nogo v grobu
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
se sentir de l'appétit dobiti, imeti (dober) tek
elle ne se sent pas la force de le punir nima (v sebi) moči, da bi ga kaznovala
faire sentir son autorité à quelqu'un dati komu čutiti svojo avtoriteto