Franja

dušnik moški spol (-a …) die Lüftungsöffnung; pomorstvo der Schnorkel

dùšnīk -íka m anat. dušnik, sapnik

dušník conduit moški spol (ali canal moški spol) d'aération, évent moški spol , ventilateur moški spol ; anatomija trachée-artère ženski spol

dušník (-a) m

1. sfiatatoio; sfiatatura

2. anat. (sapnik, traheja) trachea

dušník m
1. odušnik, oduška: -i v oglarski kopi; zamašiti -e v hlevu; dušnik v podmornici
2. dušnik, traheja: v -u mu grgra

dušník anat tráquea f ; (cev za zračenje) tubo m de ventilación

dúšnik air hole; anatomija vindpipe

душник m dušnik (za zračenje), ventilator

air-hole [ɛ́əhoul] samostalnik
dušnik, preduh

artēria -ae, f (gr. ἀρτηρία)

1. (žila) odvodnica: Cels., Sen. ph., Plin., Gell., venae et arteriae a corde tractae et profectae Ci., sanguis per venas in omne corpus diffunditur et spiritus per arterias Ci.

2. arteria aspera dušnik, sapnik: Cels. (pri Plin. samo arteria), arteria aspera ostium habet adiunctum linguae radicibus Ci. (ker je sestavljen iz dveh delov), tudi pl. arteriae: Corn., Plin., Suet., Gell., arteriae spiritales Arn.; heterocl. pl. artēria -ōrum, n: Lucr.

calamus -ī, m (gr. κάλαμος)

1. trst, trstina, trstje, trskovec: Lucr., Plin., calami palustres O., dispares O. (na dvocevni piščali, siringi), calamus cerā iungitur Tib.

2.
a) bil, bilka, steblo: lupini fragiles calami V., calamus altior frumento quam hordeo Plin.
b) pri drevju cepič, cepika: Col., Plin.
c) trst(je) kot dišavnica iz Arabije ali Sirije, najbrž naš kolmež: Ca., c. odoratus Col., Plin., ali aromaticus, Syriacus P. Veg.

3. met. stvari, izdelane iz trstja,
a) pisalna cevka, pisalo: Ca. fr., Ci. ep., Aus., Vulg., calamus scriptorius Cels., transverso calamo signum allinere H., calamos intingere Q., Mart.
b) trstenka, trstna (pastirska) piščal, frula: Pr., Sen. tr., ludere calamo agresti V., curvus calamus Cat., c. tibialis Plin.; v pl. = piščal, sestavljena iz več skupaj povezanih cevk, večcevna svirel, svirka, sopela, siringa: Lucr., Pr., calamos inflare levīs V., calamis agrestibus insonat ille O.
c) trstena strelica, puščica: O., Pr., calamos armare veneno V., arcum et calamos frangere V.
č) ribiška palica: calamo salientes ducere pisces O.
d) limanica, lepljenica za lovljenje ptic: Pr., Sen. tr., c. aucupatorius Mart.
e) kol za količenje vinske trte: Col.
f) označevalni, zaznamovalni drog: Col.
g) morilni drog (priprava za morjenje): Col.
h) kažipot v Egiptu: Plin.
i) roč na svetilniku: Vulg.
j) medic. pulmonis calamus dušnik, sapnik: Cael.

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

cannula -ae, f (demin. canna)

1. nizko trstje, nizki rogoz: Ap., M.

2. met. dušnik, sapnik: Cael.

dȋšnjāk m dušnik

garguero, gargüero moški spol grlo, goltanec; sapnik, dušnik

gurguliō¹ (napačno curculiō, gl. curculiō¹), -ōnis, m ( gurges) golt(anec), grtanec, dušnik, sapnik: VARR., ARN., P. VEG., PLIN. VAL., PRUD., huic gurgulio est exercitor PL. goltanec = pijanost, gurgulionibus insectis CI. FR., gurgulione consecto AMM.

òduška ž
1. dušnik: bure dobro zavranjiti, a kod vranja probušiti -u; ova cijev ima -e
2. dati srcu -e olajšati si srce

portavēnto m dušnik

respiración ženski spol dihanje, vdihavanje; dušnik, preduh, sapnik

respiración artificial umetno dihanje
respiración difícil dušenje

respīrāmen -inis, n (respīrāre) „dihanje“; pesn. meton. dihalna pot, dušnik, sapnik, trahéja: elidunt fauces et respiramen iterque eripiunt animae O.; v pl.: respiramina claudere O.