Franja

duši|ti¹ (-m)

1. kdo koga: abdrosseln, würgen; figurativno niederhalten, knebeln; svobodo: unterdrücken

2. (zmanjševati) abdrosseln; tehnika drosseln, (izolirati) dämmen, zvok: dämpfen; (gasiti) löschen

3.
duši me ich bekomme keine Luft, ich drohe zu ersticken
od vročine: es ist stickig heiß
dušiti koga an Atemnot leiden (duši ga er leidet an Atemnot)

duši|ti² (-m) v kuhinji: dünsten, meso: schmoren

dúšiti dûšīm (se) dušiti (se), daviti (se): dušiti koga; dušiti misli, napredak; dušiti se od smijeha, od smeha, u suzama

dušíti to suffocate; to choke; to stifle; to smother; (meso) to stew, to braise; (z dimom) to smoke; (zvok) to muffle; (s plinom) to asphyxiate

dušíti se to choke; to suffocate, to be suffocated
dušili smo se we were suffocated
dušíti se od slabega zraka to be suffocated with foul air
dušíti se od dima to be stifled with the smoke
dušíti se od smeha (jeze) to choke with laughter (with anger)
dušíti se v delu to be overwhelmed with work
dušili smo se v vlaku we were sweltering in the train
duši me I'm choking

dušíti oppresser, étouffer, suffoquer ; (omiliti) amortir, assourdir, atténuer, couvrir; contenir, retenir, réprimer, refouler; éteindre; étuver, (faire) cuire à l'étuvée (ali à l'étouffée)

dušiti se étouffer, suffoquer

dušíti (-ím)

A) imperf. ➞ zadušiti

1. soffocare, asfissiare:
dim, kašelj jok ga duši il fumo, la tosse, il pianto lo soffoca
impers. v grlu me duši mi sento soffocare in gola
(moriti z onemogočanjem dihanja) soffocare:
jetnike so dušili v plinskih celicah i deportati venivano soffocati nelle camere a gas

2. pren. (ovirati, preprečevati) soffocare, reprimere:
vlada duši stavke il governo soffoca gli scioperi
dušiti jezo reprimere la rabbia

3. (zmanjševati jakost zvoka) smorzare, attutire; abs. silenziare:
trava je dušila korake l'erba attutiva il rumore dei passi

4. (gasiti) spegnere

5. gastr. stufare

B) dušíti se (-ím se) imperf. refl. soffocare, soffocarsi

dušíti -im
I.
1. gušiti, daviti, dušiti, otežavati disanje: dim ga duši; v grlu jo duši; jetnike so dušili v plinskih celicah
2. sprečavati, tlačiti, ugušivati: dušiti stavkovne boje delavstva; dušiti iniciativo
3. prigušivati: dušiti jok, bolečino, ropot motorja
4. pirjati, pirjaniti, tušiti, dinstati, dinstovati, temfati: dušiti meso, zelenjavo
II. dušiti se gušiti se, daviti se

dušíti -ím nedov., души́ти душу́ недок.; тушкува́ти -ку́ю недок.

dušíti -ím (se) nedov.
1. a súfoca, a (se) asfixia, a (se) înăbuşi, a se îneca
2. kulin. a fierbe înăbuşit

души́ти душу́ недок., dušíti -ím nedov., dáviti -im nedov.

dušiti (se) sofocar(se), ahogar(se), asfixiar(se)

dušiti meso estofar la carne

dušíti se -ím se nedov., души́тися душу́ся недок., захлина́тися -на́юся недок.

dúšiti se -im se zaklinjati se, zakletvom dokazivati: dušil se je, da bo vse izdal, če mu ne ustrežejo

abdrosseln Technik dušiti; udušiti; pripreti (dovod)

agarrotar zvezati, zamašiti usta; zadaviti, (za)dušiti

agarrotarse otrpniti (udje)

alourdir [alurdir] verbe transitif obtežiti, otežiti; obremeniti, napraviti debelega, neokretnega; povečati (dolgove); pritiskati na, tiščati, dušiti (o vremenu)

s'alourdir težak, neokreten postati, debeliti se; postati dušeč (zrak)

amortiguar [gu/gü] zamoriti, omrtvičiti, oslabiti, (za)dušiti (svetlobo, barve, upor), ublažiti; prestreči (udarec); omamiti (ribe); popariti (zelišča); pomorstvo zmanjšati hitrost vožnje

amortiguarse popustiti, poleči se

angō -ere (anxī Gell.; sup. anctum in pt. pf. anxus navaja Prisc.; pt. pf. anctus pa P. F., a te oblike niso izpričane)

1.
a) (u)tesniti, stiskati, zadrgniti, zadrgovati, dušiti, daviti: angit (Hercules Caci) elisos oculos et siccum sanguine guttur V., angebar ceu guttare forcipe pressus O., angens utrāque manu suā guttura Sil., tussis anhela sues faucibus angit obesis V., anhelantem duro pectoris astrictu angere leonem Stat., vitis pluribus radicibus inter se connexis angitur Col. se zaduši; — od tod (telesno) stiskati, (telesno) tesnobo povzročati komu: ea colluvio... animantium... urbanos... angabat L., hi (pelli) in coitu anguntur Plin.
b) (krajevno) utesniti (utesnjevati): hostis aëre non pigro nec inertibus angitur undis Lucan., bellator equus in laevos angitur orbes Val. Fl.

2. pren. (duševno) stiskati, vznemirjati, plašiti, v strah spraviti (spravljati), mučiti: quae (causa) maxime angere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., haec... cum indignitate angerent consulis animum L., parentes... eorum ea cura angebat L., pudor te malus angit H., poëta, meum qui pectus inaniter angit H. ki spravlja... s prevaro v strah, angebant Caecinam nequidquam omnia coepta T., ea res animum illius anxit Gell. Pogosto refl. ali pass. vznemirjati se, tesnobo (nemir) čutiti (v srcu), otožen biti: nec, qui anxii, semper anguntur Ci., audio te animo angi Ci. ep.; z loc.: absurde facis, qui angas te animi Pl., angebatur animi necessario, quod domum eius... iste reddiderat nudam Ci.; z abl. instrumenti: tot curis vigiliisque angi Ci., suis autem incommodis graviter angi non amicum, sed se ipsum amantis est Ci., angi et lacerari animi cupidine et noxarum metu S. fr., angi desiderio patriae L., infamiā alicuius angi T.; redko z de: de quo angor et crucior Ci. ep.; angor ali angor animo ali angit animum z ACI: peccasse... se non anguntur Ci., angebatur ferox Tullia nihil materiae in viro... ad audaciam esse L.; angor ali aliquem angit s kavzalnim stavkom: Ci. ep., Q., Plin. iun., Hannibalem... angebat, quod Capua... ab se multorum Italiae populorum animos averterat L.

apagar [g/gu] (po)gasiti, pomiriti, (u)dušiti, utešiti (žejo); zatreti, iztrebiti

apagar los bríos pogum vzeti
apagarse pomiriti se

asfissiare

A) v. tr. (pres. asfissio)

1. dušiti:
un caldo che asfissia dušeča vročina

2. pren. nadlegovati:
asfissiare qcn. con le chiacchiere koga nadlegovati s čenčanjem

B) v. intr. dušiti se