Franja

drobir moški spol (-ja …) der Grieß; kleine Teilchen; der Splitt, Splitter množina (lesni Holzsplitter); medicina (brozga) Gewebstrümmer množina; (grušč) der Schutt; (drobljenec) der Schrot (sladni Malzschrott)
seneni drobir Heublumen množina
šotni drobir der Torfmull

drobír mineralogija gravel

drobír débris moški spol , fragment moški spol , éclat moški spol

drobír (-ja) m tritume, detriti, frantumi

drobír -ja m
1. trine: senen drobir
2. sitni komadići bilo kakvog materijala: voda je nanesla vsakovrsten drobir

seneni drobir moški spol Heublumen množina
kopel s senenim drobirjem das Heublumenbad

dròbina ž
1. velik drob
2. mn. drobir, drobina

dròbīž -íža m
1. drobir, drobina: drobiž za nasipanje puta; od tog -a kamenog stvara se polako zemlja
2. drobiž: platiti -em

frāgmen -inis, n (frangere)

1. lomljenje, (z)lom: percussit subito deceptum fragmine pectus Val. Fl., scindunt resonanti fragmine montem Sil., offensantis linguae fragmen Min. pretrgani glasovi jecavega jezika.

2. (odlomljen) kos, odlomek, drobir, v pl. tudi drobci, ostanki, razvaline; redko v sg.: ingenti fragmine montis Lucetium sternit V. s silnim kosom skale, fr. subsellii Vell.; v pl.: fragmina silvarum Lucr. drobirje, remorum V., mucro … dissiluit; fulvā resplendent fragmina harenā V., taedas et fragmina poni imperat O. treske in dračje, fr. navigii, ratis O., favorum Col., panis Suet. kosi, subselliorum Suet.

Gewebstrümmer, pl, Medizin drobir, brozga

Grieß, der, (-es, -e) zdrob, pšenični zdrob; (Sand) pesek (tudi Medizin); Kork: drobir; (Kohlengrieß) prah

Klein, das, (-s, ohne Plural) von Geflügel: perutnice in drobovina; Technik drobir; (Manque) nizko (manque); Groß und Klein veliki in mali

rāmentum -ī, n (iz *rād-mentum; rādere)

1. tr(e)ska, tr(e)ščica, iver(ek), iverje, oseček, oklešček, košček, odletek, drobivec, drobir: ferri Lucr. železni opilki, železna opiljevina, ramenta sulphure adspersa ignem ex intervallo trahunt Sen. ph., ligni Plin. žaganje, žagovina, žaginje, auri, salis, papyri Plin.

2. metaf. vsak košček, trohica, drob(ec), drobček, drobljaj, drobivec, drobir: ramentum sulphuratum Mart. žveplenka, vžigalica, žveplenica, fluminum Plin. peščeno zrno, zrnce peska, quia patri omne cum ramento reddidi Pl. ves denar do zadnjega beliča.

rūderātiō -ōnis, f (rūdus)

1. izdelava (izdelovanje) talne obloge (estriha), betoniranje, tlakovanje z drobirjem: Vitr.

2. meton. material za talno oblogo (estrih), beton, drobir: Vitr.

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

Schrot, der/das, (-/e/s, -e) drobljenec, Technik drobir; šibre; in der Bierbrauerei: drozga; figurativ von altem Schrot und Korn starega kova

Schutt, der, (-/e/s, ohne Plural) gradbeni odpadni material, ruševine; Geologie grušč, drobir, mel; in Schutt und Asche legen porušiti, pogati

Splitt, der, (-/e/s, -e) Technik drobec; drobir; Stein: pesek; (Splitter) iver, trska

surculus -ī, m (demin. surus veja, mladika)

1. vej(ic)a, mladika, odrastek, poganjek, rozga: Cels., Col., Plin., Suet. idr., nec surculus idem Crustumiis Syriisque piris V.; surculum defringere kot znamenje zavzetja, okupacije: ut (sc. amissam possessionem) surculo defringendo usurpare videantur Ci.

2. occ.
a) sadika, cepič: Varr., Col., Plin. idr., da mihi ex arbore quos seram surculos Ci.
b) drevesce: Col., ruratio omnis in … surculo Ap. v sadjarstvu (drevoreji); od tod: fructūs surculorum Cels. (drevesno) sadje.
c) odlomljena vej(ic)a, treska, treščica, trščica, skala, iver(ek), drobir: ubi surculos corpori infixus est Cels., surculum educere, eicere Cels., surculum extrahere Plin.
d) paličica: surculi duo erant teretes, oblonguli Gell.
e) kot kirurški t.t. deščica: Cels. — Soobl. surculum -ī, n; v pl.: Ven.

Opomba: Sinkop. acc. pl. surclos: tertium genus seminis, quod ex arbore per surclos defertur in terram Varr.

trȉna ž
1. trohica, mrvica: tu nema ni -e
2. drobir: trina od sijena