Franja

drevesn|i [é] (-a, -o) Baum- (kolobar die Baumscheibe, pas die Baumzone, prebivalec der Baumbewohner, rez der Baumschnitt, sestoj der Baumbestand, goba der Baumschwamm, krošnja die Baumkrone, meja die Baumgrenze, skorja die Baumrinde, smola das Baumharz, zrelost die Baumreife, žaga die Baumsäge, zgornja drevesna meja montane Baumgrenze, škarje die Baumschere, duplo die Baumhöhle, strgalo der Baumkratzer)
drevesno zrel baumreif, erntereif, pflückreif
živalstvo, zoologija (ki živi na drevesu) baumbewohnend

drevésni prid., дереви́нний прикм.

drevesni gad moški spol živalstvo, zoologija die Baumviper

drevesni gož moški spol živalstvo, zoologija die Baumnatter (zeleni Grüne Baumnatter)

drevesni kenguru stalna zveza
zoologija Dendrolagus (vrečar) ▸ fánlakó kenguru

drevesni plezavček moški spol živalstvo, zoologija der Baumläufer (dolgoprsti Wald- Baumläufer)

drevesni polh moški spol živalstvo, zoologija der Baumschläfer

drevesni polž moški spol živalstvo, zoologija die Baumschnecke

Baum- drevesni

baumbewohnend Tier: drevesni, ki živi na drevesu

whitecap [wáitkæp]

1. samostalnik
zoologija drevesni, poljski vrabec; oseba, ki nosi belo čepico; pena, vrh valov

Whitecap ameriško izvršilec linčanja

2. prehodni glagol
ameriško, pogovorno linčati

дереви́нний прикм., drevésni prid., lésni prid.

abortus -ūs (aborīrī)

1. prezgodnji porod, splav: Ter., Cels., abortu perire Plin. iun.; abortum facere Plin. iun. ali pati Plin. =
a) prezgodaj roditi, imeti splav; elipt.: Tertullae nollem abortum (sc. factum esse) Ci. ep.; pren. o duševnem prezgodnjem porodu: Plin.
b) abortum facere Plin. ali creare Col. = prezgodnji porod (splav) povzročati, splavljati, drevesni plod odpravljati.

2. met. nedonošen telesni plod, nedonošenček: abortus non exeuntes Plin.; pren. (o drevesih) pritlikavci, nedorasla drevesa: Plin.

arborātor -ōris, m (arbor) drevesni (sadni) vrtnar, gojitelj dreves: Col., Plin.

arbustus 3 (arbōs)

1. z drevjem zasajen: ager Ci., Plin., locus Col.

2. na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Plin.; pren.: arbustiores res Tert. trdnejše, varnejše okoliščine. Od tod subst. arbustum -ī, n drevje, drevesni nasad, sadovnjak: Ca., Lucr., H., pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt Ci., ipsa (te) haec arbusta vocabant V.; pren.
a) trtje, vinograd, v katerem se vinska trta vzpenja ob drevju (vinea je vinograd, v katerem se trte plazijo po tleh ali pa so oprte s koli): Ca., L. idr., cum me arbustum videre (= vidērunt)... incidere falce V., expressa arbusto (dat.) convicia H. (če je kdo po pomladnem enakonočju še rezal v vinogradu, so se mu rogali s klicem: kukuk!).
b) o raznem drugem drevju: cumque satis arbusta O. setvišče in gozd, non omnes arbusta iuvant V. grmovje.

Baumbestand, der, drevesni sestoj

Baumbewohner, der, drevesni prebivalec

Baumkuchen, der, drevesni kolač

Baumpfahl, der, Agronomie und Gartenbau kol, drevesni kol, (oporni) kol za drevo

Baumscheibe, die, drevesni kolobar; in der Weberei: prirobnica