Franja

dreti¹ [é] (dêrem/drem) tekočina: schießen (iz aus); tekoča voda: reißen
dreti v einströmen in
tiha voda jezove dere stille Wasser sind/gründen tief

dreti² [é] (dêrem/drem)
dreti kožo abhäuten
kriči, kot bi mu kožo drli er schreit wie am Spieß

dréti (iz kože devati) to flay (koga someone), to skin someone; (zobe) to pull out; to extract; (hitro teči) to rush along, to move quickly, to rush, to run

voda dere water wears away the banks, water erodes the banks
v rekah dréti v (figurativno) to stream into
dréti se (vpiti) to shout, to yell, to be vociferous
dréti se na koga to shout at someone, to abuse someone, to upbraid someone
tiha voda globoko dere still waters run deep

dréti couler à flots, affluer; se précipiter, s'élancer sur, fondre sur, se jeter dans, se ruer sur, foncer; écorcher, dépouiller, dépiauter; arracher, extraire (une dent)

dreti se crier, pousser des cris, criailler, brailler, s'égosiller, vociférer

dréti¹ (dêrem) imperf.

1. scorrere, correre velocemente, precipitosamente

2. pren. correre (precipitosamente), precipitarsi:
dreti skupaj venire correndo, di corsa
dreti v propad andare in rovina
dreti za kom impazzire, andare pazzo per qcn.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

dréti² (dêrem) imperf.

1. scorticare, scuoiare:
pren. zgaga me dere ho un terribile brucior di stomaco
dreti zobe cavare i denti
pren. kravo s svedrom dreti mettere il carro inanzi ai buoi

2. pren. (odirati) scorticare, pelare

dréti derem i drem, 3. mn. dero; derite i drite; drl
1. derati, drijeti, dreti, guliti kožu: dreti prašiča, konja; vpil je kakor da bi ga živega drli
2. vaditi: dreti zobe
3. derati, izrabljivati: dreti z davki
4. zgaga me dere
žgaravica me peče; kravo s svedrom dreti
naopako se prihvatiti posla; na meh dreti
skidati kožu

dréti derem i drem, 3. mn. dero; derite i drite; drl
1. derati, drijeti, dreti: hudournik dere po skalovju; vso noč so vode drle v dolino
2. liti: solze mu dero po licih; pot mu je drl po obrazu
3. roniti: tiha voda bregove dere
4. nagrtati, strčavati se: otroci so drli v cirkus; ljudje iz cele vasi dero skupaj
5. kuljati: ljudje so trumoma drli iz kina
6. juriti, trčati za kim: dekleta kar derejo za njim, dero za njim
7. srljati: dreti v nesrečo

dréti (zobe) arrancar ; (iz kože) despellejar; desollar

reka dere el río es (ali está) rápido

dréti dêrem nedov., де́рти -ру́ недок., здира́ти -ра́ю недок.

dréti dêrem nedov.
1. a precipita
2. a jupui

dreti se [é] (dêrem se) schreien, brüllen
dreti se kot sraka lauthals schreien
dreti se, kot bi ga kdo iz kože deval schreien wie ein gestochenes Schwein
(jokati) heulen, otrok: plärren

dréti se (dêrem se) imperf. refl.

1. urlare, gridare, strillare:
dreti se kot sraka strillare come un'acquila

2. strillare;
dreti se na koga sgridare (qcn.)

dréti se derem se
1. derati se, vikati: dreti se na ves glas; dreti se kot sraka, kot žerjav
2. plakati, drečati: ves dan se otrok dere
3. derati se na koga: vsi so se drli nanj

dréti se gritar a voz en cuello; gritar como un condenado

dréti se dêrem se nedov., де́ртися -ру́ся недок., вереща́ти -щу́ недок., крича́ти -чу́ недок.

decurrō -ere dēcurrī (starejše dēcucurrī) dēcursum

I.

1. dol (navzdol) teči, dol hiteti, dol dirjati, dol peljati (voziti) se: cerva fugiens lupum e montibus exacta per campos inter duas acies decurrit L., eques Romanus elephanto supersedens per catadromum decucurrit Suet.; pren.: d. per vestigia paternae virtutis Iust. stopinje pobirati za očetovo krepostjo, posnemati očetovo krepost ali očeta v kreposti. Izhodišče s samim abl. ali s praep.: caprae decurrēre iugis L., d. cito (adv.) tramite V., clivo Capitolino Vell., ab agro Lanuvino H., ab arce V., ex arce L., de tribunali L., Smer v samem acc.: d. rus Ci. oditi na kmete; v acc. s praep.: ad naves C., ad mare L.; z adv.: d. sursum deorsum Plin.; pren.
a) (o vodi) teči, dreti: monte decurrens velut amnis H., saxosas inter decurrunt flumina valles V., amnis in mare decurrit L. se izliva, a te decurrit ad meos haustūs (do kraja, kjer jaz pijem) liquor Ph.; (o drugi tekočini): multa pituita decurrit Cels.
b) (o svetu) navzdol se razprostirati: a quibus (montibus) tota (India) decurrit in planitiem Plin.
c) (o ladjah) navzdol (pri)pluti: naves longae … in magnum portum Syracusas ex alto (z odprtega morja) decurrēre L., eo (tja) classis decurrit L., quo (kamor) classes decurrerent Auct. b. Afr., uti naves, quae frumentum subvectassent, onustae rudere decurrerent T.; pesn. (o osebah) = pluti, voziti se, jadrati: d. pelago aperto V., tuto mari (pren.), super aequora, celeri cymbā O.; abs.: puto te belissime cum Mescinio decursurum Ci. ep. da se … prepelješ (iz Grčije v Italijo).
č) čez kaj hiteti: d. per materiam stilo quam velocissimo Q. s kar najurnejšim peresom prek snovi hiteti, est usus quidam irrationalis, quem Graeci ἄλογον τριβήν (nerodno veščino) vocant, quā manus in scribendo decurrit Q.

2. (occ.) voj. navzdol se pomakniti (pomikati): milites ad flumen decucurrerunt C., cum ipsi ex montibus in vallem decurrerent C.

3. (z oslabljenim pomenom predloga de) sploh teči, (od)hiteti: Caesar ad cohortandos milites … decucurrit C., quam si (equus) in spatio (na dirkališču) decurreret N., ter circa accensos … decurrēre rogos V. so slovesno obhodili, visus decurrere piscis ad hamum H. da hitro plava k … ; occ. (voj.) v vrsti mimo korakati, poseb. pri (vojaškem) pregledu, defilirati, manevrirati (na vojaški vaji): crebro milites decurrere cogebat L., simulacrum decurrentis exercitus L., primo die legiones in armis … decurrerunt L. „so defilirale … v paradi“, quinto die iterum in armis decursum est L., mos erat lustrationis sacro peracto decurrere exercitum L., miles sine gladio decurrens Q., honori patris princeps ipse cum legionibus decucurrit T., circa quem (honoris tumulum) deinceps stato die quotannis miles decurreret Suet.

4. pren.
a) nagniti (nagibati) se k čemu, poda(ja)ti se v kaj, zateči (zatekati) se k čemu, h komu: ad haec extrema iura tam cupide decurrebas Ci., d. ad istam cohortationem Ci., omnium eo sententiae decurrerunt, ut pax … peteretur L., decurritur ad illud extremum … senatus consultum „dent operam consules … “ C., postremum eo decursum est, ut populus proconsuli creando … comitia haberet L., d. ad miseras preces H., ad medicamenta Cels., ad Philotam Cu., ad tacita suffragia quasi ad remedium Plin. iun., ad consulendum te Plin. iun., ad Alexandri exercitum, ad oraculum Iust., ideo se non illuc decurrere, quod promptum rescriptu T.
b) v govoru, pripovedovanju napredovati: plura de hoc, cum membratim historia decurret Plin., in hac (rerum repetitione) decurrendum per capita Q., quibus generibus per totas quaestiones decurrimus Q.; (poseb. o ritmu) = teči: versus semper similis est sibi et una ratione decurrit Q., rythmi, quā coeperunt sublatione ac positione, ad finem usque decurrunt Q.
c) (časovno) zdržema teči: origo domini decurrens ab Abraham ad Mariam Tert.

— II.

1. pren. poteči: nunc video calcem (gl. calx²), ad quam cum sit decursum, nihil sit praeterea extimescendum Ci., iam quadrigae meae decucurrerunt, ex quo podagricus factus sum Petr. = moje veselosti je konec.

2. trans.
a) preteči, predirjati, prehoditi (pot): septingenta milia passuum vis esse decursa biduo? Ci., quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., decursa novissima meta est O. (pren.), noctis decurso itinere Pac. fr., vada salsa d. Cat. prepluti.
b) pren. preteči (pretekati) = preživeti (preživljati), dokončati, dovršiti: decurso aetatis spatio Pl., prope actā iam aetate decursāque Ci., decurso lumine vitae Lucr., d. spatium amoris Lucr., inceptum unā decurre laborem V. spremljaj me pri začetem delu, decursum vitae spatium O., d. vitam Pr., Ph., decurso iam gravissimo tempore Cels., rursus mihi videor omnium, quae decucurri, candidatus Plin. iun. kar sem doživel; occ.
a) (o)pustiti kaj, odvaditi (odvajati) se česa: d. vitia Ci. ep.
b) razpravljati, razložiti (razlagati): ista, quae abs te breviter de arte decursa sunt Ci., equos pugnasque virûm decurrere versu Stat. opevati.

dèrati dȅrēm, vel. dèri -ite, impf. dȅrāh -āše, dèrao dȅrāla, dȅrān -a
I.
1. dreti, iz kože devati: derati konja; dobroga je pastira posao ovce strići, a ne derati; stric je običavao derati ubijene zečeve
2. lupiti, guliti: ne deri kore da ne bude gore
3. trgati: derati cipele; derati hlače na školskim klupama
4. tolči, biti: viče na volove r dere batinom kud stigne
5. dreti: voda dere cestom
6. odirati: derati kožu s tuđih leđa, mušterije
II. derati se
1. trgati se: samo se jedra deru lupajući usled debela mora
2. dreti se: dere se kao da ga paraju
3. mučiti se, trpeti: derao se u carskoj službi dvanaest godina

dēvolvō -ere -volvī -volūtum

1. dol (z)valiti: saxa … praecipitata muro in musculum devolvunt C., d. cupas de muro in musculum, clipeos e muris Cu., auratas trabes V., corpora in humum O.; occ. (pesn.): aliquem vitā suā d. Pl. s sveta spraviti, fusis mollia pensa devolvunt V., Pindarus … per audaces nova dithyrambos verba devolvit H. vali po drznih ditirambih kakor deroča reka nove besede, agmen moenibus d. Lucan. hitro speljati.

2. med. devolvi dol valiti se, dreti, pasti (padati) = na tla zvaliti se, zvrniti se, zgruditi se: veluti monte praecipiti devolutus torrens L., Tigris … praeceps inter saxa devolvitur Cu., iumenta cum oneribus devolvebantur L., devolvi scalis, ex praecipiti Cu., lectulo Sen. ph., devolutis tonitribus di sunt locuti Ph. ob bučnem grmenju, iterum (intestinum) cum quodam quasi murmure devolvitur Cels.; pren. (nazaj) pogrezniti se, ponižati se: devolvere (imp. med.) retro ad stirpem L., eo devolvi rem L. do tega je prišlo, ad spem estis inanem pacis devoluti Ci. prišli ste, devolvi ad otium et inertiam Col., in ultima flagitia Aug., inde sermo devolutus est ad monasteriorum greges Aug.

drijèti, drȉjeti drêm (ijek.), dréti, drêti drêm (ek.)
1. dreti: na mijeh drijeti; neprestano su dru mutni potoci
2. ekspr. nezmerno jesti, piti, žreti: sultani staše drijeti vino i rakiju