Franja

držanj|e srednji spol (-a …) das Halten; die Haltung (smeri die Spurhaltung, Fahrtrichtungshaltung)
vojska držanje v bojni pripravljenosti die Indiensthaltung

držánje le fait de tenir, la manière de tenir, tenue ženski spol , attitude ženski spol , comportement moški spol , conduite ženski spol

držánje (-a) n

1. il tenere; tenuta

2. mantenimento

3. atteggiamento

držánje s držanje

držánje -a s., трима́ння -я с.

atto² m

1. akt, dejanje:
atto insano neprištevno dejanje
essere in atto udejanjiti se, uresničevati se
compiere un atto di coraggio storiti pogumno dejanje
rendere conto dei propri atti narediti obračun svojih dejanj
fare atto di presenza udeležiti se zaradi formalnosti
all'atto pratico dejansko, v praksi
nell'atto, sull'atto v trenutku ko
fu sorpreso nell'atto di rubare zalotili so ga, ko je kradel, pri kraji
tradurre, mettere in atto uresničiti, udejanjiti, izvršiti

2. drža, držanje, kretnja:
fare l'atto di narediti se, kakor da:
fece l'atto di colpirlo naredil se je, kot da ga bo udaril

3. izraz, dokaz (čustva, misli):
atto di amicizia, di stima izraz prijateljstva, spoštovanja
atto di dolore relig. kesanje (molitev)

4. pravo akt, spis, zapis:
atto notarile notarska pogodba
atto di nascita rojstni list
prendere atto di qcs. zabeležiti kaj, vzeti kaj na znanje
gli atti del processo sodni akti

5.
atti pl. zapisniki, poročila:
gli atti del convegno kongresna poročila
mettere agli atti dati ad acta; pren. pozabiti
Atti degli Apostoli relig. Apostolska dela

6. gled. dejanje:
commedia in tre atti komedija v treh dejanjih

contegno m vedenje, držanje, drža:
assumere un contegno pren. delati se sproščenega

contenance [kɔ̃tənɑ̃s] féminin

1. (za)držanje, vedenje, nastop

faire bonne contenance dobro se zadržati, ne se zmesti, ostati hladnokrven, kazati pogum in odločnost
perdre contenance zmesti se
faire perdre contenance à quelqu'un zmesti koga
se donner, prendre une contenance skri(va)ti svojo zadrego

2. površina; prostornina, volumen, kapaciteta; marine vgrez

sa propriété est d'une contenance de 100 hectares njegovo posestvo ima 100 ha površine
contenance d'une bouteille prostornina steklenice

dŕmljēnje s ekspr. držanje, kisanje

dŕža ž držanje: neprisiljena drža; samozavestna, vzvišena drža

habitus² -ūs, m (habēre)

I.

1. držanje, stanje: durante adhuc habitu, in quo mors quemque deprehenderat Cu., h. sedentis Suet., h. corporis quiescenti quam defuncto similior Plin. iun. (o truplu Plinija starejšega).

2. sinekdoha zunanjost, podoba, postava: h. oris Ci., L. obličje, Himera in muliebrem figuram habitumque formata Ci., virginis os habitumque gerens V., h. corporis Cu., T.; occ. čedna postava, ličnost: lupi Ambr.

3. occ. zunanjost, noša, pogosto v zvezi: habitus atque vestitus, habitus vestitusque, habitus cultusque, cultus habitusque Ci., L. idr., h. virginalis Ci., pastorum L., regum Persarum Iust., citharoedicus vel tragicus Eutr., fabrilis Arn. kovaška, kovača, nuptialis Aug.; meton. obleka, oblačilo, oprava: proiecerat heros virgineos habitūs O., ubi Dardanios habitūs vidit V., luxurians h. Sen. rh. razkošna obleka, potratnost v obleki, permutato cum uxore habitu Q., sparsi per domos occulto habitu T.; preg.: suo habitu vitam degere Ph. v svoji koži (ne v izposojenem lepotičju) živeti. —

II. metaf.

1. kakovost, stanje, položaj, razmere: locorum V., Sen. rh., domicilii Col., Italiae Ci., h. novae fortunae et … novi ingenii L., pecuniarum L. stanje premoženja, maris, labentem civitatis statum in pristinum habitum revocare Val. Max., naturae h. Cu. naravna (prirojena) sposobnost, naturae ipsius habitus prope divinus Ci. prirojena, skorajda božanska nadarjenost.

2.
a) telesno ali duševno stanje, zdravje, razpoloženje, razpoložênost: corporis Ci., cum floreret optimo habitu Ci. pri najboljšem zdravju, animi h. Ci., h. animorum T.
b) razpoloženje = javno mnenje: civitatis Vell., provinciarum T. v provincah.

3. vedenje: civilis h. Cu. olikano vedenje.

4. kot fil. t. t.: pridobljena posebnost, — sposobnost, — zmožnost, — osebna lastnost, — značilnost: Ci.

Halten, das, Technik držanje, zadrževanje; einer Geschwingigkeit: vzdrževanje

Haltung, die, (-, -en)

1. (Körperhaltung) drža; Ordnung: vzdrževanje; von Tieren: reja; Technik držanje

2. (Einstellung) odnos (gegenüber do), opredeljenost

3. (Benehmen) obnašanje, vedenje, zadržanje

4. (Fassung) prisebnost, obvladanost, samoobvladovanje; die Haltung verlieren ne obvladati se več, bruhniti v jok itd.

impugnatura f

1. držanje

2. držaj, ročaj

incēdere

A) v. intr. (pres. incēdo) ponosno stopati

B) m (portamento) ponosna drža, držanje

īnflexiō -ōnis, f (īnflectere)

1. z(a)vijanje, zavoj, držanje: Amm., quasi helicis inflexio Ci. kakor zavoj kake rastline plezalke, laterum inflexio fortis ac virilis Ci. krepko in moško držanje prsi, infl. orbis Ci.

2. metaf. kot gram. t. t. pregibanje: in adverbio temporum significationes non de eiusdem soni inflexione nascuntur Macr.

maintien [mɛ̃tjɛ̃] masculin vzdrževanje, držanje; nadaljni obstanek; figuré nastop, vedenje, ponašanje; drža (telesa)

maintien de l'ordre vzdrževanje reda
donner un maintien à quelqu'un dati, nuditi komu oporo
perdre son maintien zmesti se, zbegati se
maintien étudié naštudirana drža, poza
professeur de danse et de maintien učitelja plesa in (lepega) vedenja

mìcānje s
1. premikanje, gibanje
2. tehtanje
3. vsebovanje, držanje

póza ž (fr. pose) pola, držanje, izvještačeno držanje

recover² [rikʌ́və] samostalnik
ponovno dobitje, držanje (položaja); obnavljanje, obnova
šport (vrnitev na) startni položaj