Franja

dírati dȋrām
I.
1. dotikati se: ne diraj me; ne diraj u tuđi novac ne dotikaj se tujega denarja, pusti tuji denar pri miru
2. vtikati se, posegati: ne diraj u ono što te se ne tiče; dirati u tuđe poslove
3. žaliti: dirati u tucru čast, poštenje
4. dregati: dirati u osinjak dregati v osje gnezdo; ne diraj u obaraču ne dotikaj se petelina pri puški
5. segati do segati do: to me dira u srce
6. zbadati, dražiti: ona nas stalno dira neumjesnim primjedbama
II. dirati se
1. dotikati se
2. dražiti se

drégati (-am) | drégniti (-em) imperf., perf.

1. urtare, spingere

2. stuzzicare; punzecchiare:
pren. dregati v osje, sršenovo gnezdo sollevare un vespaio

3. pren. importunare, scocciare

4. pren. (vznemiriti) colpire, turbare

lie^*4 [lai] neprehodni glagol
ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
peljati (pot)
pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
arhaično prenočiti, prespati
lov ne vzleteti (ptice)
vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
to lie asleep spati
to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
to lie close skrivati se
to lie hid pritajiti se, skriti se
to lie dead ležati mrtev
to lie dying umirati
sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
to lie in ruins biti v ruševinah
to lie sick ležati bolan
it lies at his door za to je on odgovoren
the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
the mistake lies here napaka je tukaj
to find out how the land lies videti od kod veter piha
as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
to lie in prison biti zaprt
to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
it lies in a nutshell to je na dlani
to lie open to biti čemu izpostavljen
to lie heavy (up)on težiti (krivda)
to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
to lie at the root of imeti korenine v
to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
to lie through peljati skozi (pot)
to lie under a charge biti obdolžen
to lie under a mistake motiti se
to lie under the necessity biti prisiljen
to lie under an obligation imeti dolžnost
to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
to lie under suspicion biti osumljen
it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
to lie waste biti neobdelan (zemlja)
here lies tukaj počiva
pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
to lie to the oars pošteno veslati
you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal

per-vertō (stlat. per-vortō) -ere -vertī -versum (per in vertere)

1. prevrniti (prevračati), podreti (podirati): Pl., virgulta, tecta, deorum solia Ci., perversae rupes L. udrte skale (pečine), perverso vulnere S. fr. dregniti (dregati) v rano, kopati po rani.

2. metaf.
a) (pre)obrniti ((pre)obračati), narobe (napak) obrniti (obračati): vetustos mores N. (v nasprotje) obrniti, sprevreči, popačiti, izpriditi, perverso more Ci. proti običaju, v nasprotju z običajem, bellum poscunt perverso numine V. proti volji bogov.
b) spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), podreti (podirati), strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), spodriniti (spodrivati), izpodriniti (izpodrivati) koga: civem egregium iudicii procellā Ci., numquam (sc. ille me) ullo artificio pervertet Ci. zbegati, p. semet, Germanici liberos T., Calpurnia pervertitur T. se prežene, se pošlje v izgnanstvo.
c) ovreči (ovračati), zavrniti (zavračati), zanik(ov)ati, ne prizna(va)ti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), odpraviti (odpravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati): omnia iura, vectigalia Ci., amicitiam Ci., civitatem, Thasum N. — Od tod adj. pt. pf. perversus 3, adv. -ē

1. obrnjen: oculi perversissimi Ci. zelo krivoglede, zelo škileče (škilave), comas induere perversas O. lasuljo dati narobe na glavo, si quisque capite deorsum pendeat perversus est utique situs corporis et ordo membrorum Aug.

2. metaf.
a) napačen, nepravi, kriv, razumu nasproten, nerazumen, nerazumski, nesmiseln; izprijen, izmaličen, spačen, izrojen, nenaraven, protinaraven, perverzen; kot adv. napak, narobe: Hier., Tert. idr., mens O., homo, sapientia, religio Ci., perverse facere Pl., perverse errare Pl. močno (hudo) se motiti, beneficiō perverse uti Ci., quō quid potest dici perversius? Ci.; subst. n: ratio in perversum sollers Sen. ph. nesmiselno delujoča pamet.
b) hudoben: Menalcas V. zavistni, nevoščljivi.

re-novō -āre -āvī -ātum (re in novāre)

1. obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), narediti (delati) novo, popraviti (popravljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: Col., Lucr., Sil., Sen. ph. idr., colonias renovare Ci., Virtutis templum a M. Marcello renovatum Ci.; kot agr. t.t.: agrum renovare O. „prenoviti njivo“ = pustiti jo v prelogu (v prahi); toda: agrum aratro renovare O. preora(va)ti njivo = spočito njivo pripravljati za setev, durum renovare arvum O., nec meus innumeris renovatur campus aratris O., dens terram renovantis aratri O., nec renovatus ager O. neorano, preložno, v prahi, humum Mart., aut ut multa mei renovarent iugera tauri Tib.; occ.: renovare fenus in singulos annos Ci. ep. jemati obresti od obresti, zaračunati (zaračunavati) obrestne obresti (obresti na obresti), centesimae quotannis renovatae Ci. ep., tabulas testamenti renovare Petr. spremeniti oporoko.

2. metaf.
a) zopet (znova, ponovno, spet) obnoviti (obnavljati), zopet (znova, ponovno, spet) prenoviti (prenavljati), zopet (znova, ponovno, vnovič) začeti (začenjati): Cu., Iuv., Plin. idr., cursum, proelium C., bellum C., S., foedus L., memoriam Ci., hospitium Ci., dextras T. znova si podati roke, znova si seči v roko, dolorem V., iram T., scelus Ci. zopet zagrešiti; pren.: casus omnes V. znova prebiti, znova prestati, renovem tua vulnera O. znova načeti, znova dregati v … ; occ. pomladiti (pomlajati, pomlajevati): ex morbo velut renovatus flos iuventae L., renovata senectus in florem redeat O., veteres arcūs leto procorum renovare Pr.
b) utrditi (utrjevati), (o)krepiti, učvrstiti (učvrščati, učvrščevati), okrepčati (okrepčevati), poživiti (poživljati), oživiti (oživljati), osvežiti (osveževati): animo confirmato atque renovato Ci., renovare corpora ad omnia de integro patienda L., vos me reficere et renovare rem publicam potestis Ci.; med. ali refl. (o)krepiti se, utrditi (utrjevati) se: Corn. idr., fatigata (sc. facundia) renovatur Q., Catilinam commutatione rerum esse renovatum Ci., se novis copiis renovare Ci.
c) (z besedami) ponoviti (ponavljati), zopet (znova) na dan spraviti (spravljati), znova (spre)govoriti o čem, znova si (pri)klicati v spomin koga, kaj, znova obuditi spomin na koga, kaj, znova priti na misel komu kaj: Corn., renovabo ea, quae dicta sunt Ci., rem commemorando renovare C., renovabitur prima illa militia Ci. pride zopet na misel.