Franja

dotolč|i (-em) koga (jemanden) [fertigmachen] fertig machen (tudi figurativno), (jemandem) den Rest geben

dotólči (-tólčem) perf. (potolči do konca) abbattere, debellare completamente

dotólči -tolčem (u̯č), dotolci -ite, dotolkel -kla dotući: dotolči sovražnika

dotólči -em dov. a strivi, a zdrobi

dotôlči -tôlčem dov., доби́ти -б’ю́ док.

dòtucati -ām dotolči: dotucaj još malo oraha za kolače, ovo nije dovoljno

dotúći dotúčēm
1. dotolči, do konca pobiti, zadati smrtni udarec: to će ga dotući
2. odbiti: sat dotuče dvanaest

prō-flīgō¹ -āre -āvī -ātum (flīgere)

1. na tla podreti (podirati), poraziti (poražati), potolči, dotolči, premag(ov)ati, (pre)obvlad(ov)ati: decemplicem numerum hostium N., copias hostium Ci., classem hostium C., hostem, aciem T., dextrum cornu L.

2. metaf.
a) uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati), upropastiti (upropaščati): rem publicam Ci., aliquem L., tantae opes sunt profligatae N.
b) (duševno) pobi(ja)ti, (po)treti, dotolči, potolči: quanto illum maerore afflictum esse et profligatum putatis? Ci.
c) (nravno) poniž(ev)ati: omnia ad perniciem profligata et perdita Ci. v vsem neizmerna poživinjenost in zavrženost, usque eo senatoria iudicia perdita profligataque esse arbitrabatur, ut … Ci.
d) dognati, (do)konč(ev)ati, izgotoviti (izgotavljati), zaključiti (zaključevati), opraviti: profligata quaestio Ci., quantum profligatum sit Iust., profligari plurimum posse Suet., profligare bellum Ci., pugnam L. ali proelium T. odločiti, deos ipsos committere ac profligare bellum L. — Od tod adj. pt. pf. prōflīgātus 3

1. pobit, potrt, beden: maerore afflictus et profligatus Ci.

2. brezbožen, hudoben, pokvarjen: tu omnium mortalium profligatissima et perditissima Ci.

3. (o času) daleč dospevši, blizu konca se nahajajoč: profligatae aetatis Sen. ph. visoke starosti, in profligata esse (biti skoraj končan) Gell. (ki to besedno zvezo kritizira).

zdrobí -ésc vt.

1. (z)drobiti, (s)treti

2. dotolči, potolči

доби́ти -б’ю́ док., dotôlči -tôlčem dov.

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

Rest, der, (-/e/s, -e) ostanek, preostanek; Mathematik ostanek; razlika; leibliche/irdische Reste zemeljski ostanki; jemandem/etwas den Rest geben dotolči (koga, kaj), do konca uničiti; sich den Rest holen fasati jo (bolezen); der Rest ist Schweigen figurativ ostalo je v temi, ostalo pustimo v temi