Franja

domovinsk|i (-a, -o) heimatlich, vaterländisch; Heimat- (film der Heimatfilm, muzej das Heimatmuseum, roman der Heimatroman, občina die Heimatgemeinde, pesem das Heimatgedicht)

dòmovīnskī -ā -ō domovinski: domovinski rat

domovínski native

domovínska dežela country of origin
domovínski list certificate of citizenship
domovínska pravica right of domicile; right of citizenship
domovínska vojna patriotic war

domovínski (du pays) natal, de la patrie, patriotique

domovinski list certificat moški spol d'origine
domovinska pravica droit moški spol de domicile (ali de cité)

domovínski (-a -o) adj. di, della patria; patrio; patriottico; di residenza; di cittadinanza:
domovinska ljubezen amor di patria
domovinska občina comune di residenza
domovinska pesem canzone patriottica
jur. domovinska pravica diritto di residenza; ekst. diritto di cittadinanza
domovinski list certificato di cittadinanza

domovínski -a -o
1. domovinski, otadžbinski: -a vojna; domovinski čut; -a ljubezen
ljubav prema domovini
2. zavičajni: domovinski list; -a občina

domovínski (del país) natal; patrio; de la tierra (natal)

domovinska država país m de origen
domovinska pravica derecho m de domicilio
domovinski list certificado m de nacionalidad

domovínski prid., вітчизня́ний прикм.

domovinski list moški spol der Heimatschein

country² [kʌ́ntri] pridevnik
podeželski, pokrajinski; domovinski

country cousin šaljivo podeželan, ki je ves zgubljen v mestnem vrvežu
country gentleman veleposestnik
country life življenje na deželi

domačíjski -a -o domovinski, zavičajni; -a umetnost; -o pesništvo

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

familiāris -e, adv. familiāriter (familia)

1. spadajoč k hiši, hišen, domač: servus f. Pl., ante duos lares familiares Ci. pred podobo domačih larov, illi di penates ac familiares Ci.; pogosto res familiares Ci., N., S., Q., Suet. = copiae familiares L. premoženje, imetje, imetek: quis tam dissolutus in re familiari fuit Ci., lacunam rei familiaris explere Ci., res fam. principis in Asia T. cesarjeva zasebna posestva; toda: ab re familiari abesse L. od uprave premoženja; pl.: res familiares S. premoženjske zadeve, denarne zadeve; od tod: subst. familiāris -is m (prim. gr. οἰκέτης) sluga, služabnik, strežaj, strežnik: Pl., Sen. ph., Amm. cum quidam familiarium aquam feret L. eden izmed „domačih“, izmed družine (evfem. = sužnjev); familiare parricidium Acc. ap. Ci. rodbinski umor.

2.
a) spadajoč k rodbini (družini), rodbinski: ad iudicii moram familiaris (v družini) funeris excusatio quaerebatur Ci. domače (hišne) in rodbinske stvari (zadeve), familiares pecuniae T. premoženje (ces.) rodbine, cesarjevo osebno premoženje, f. pecunia Gell., medicus domesticus et familiaris Sen. ph.; z dat.: Cleomenem familiarissimum esse praetor Ci., familiarem (esse) Laelium Flacco viderunt Ci., factus es ei rursus familiaris Ci.; kot subst. m. zaupnik, prijatelj, z gen.: f. istius Roscii Ci. is Habiti familiarem Iunium esse dicebat Ci.; tudi v superl.: cum familiarissimis Caesaris est adaequatus L. Cornelius Ci. z najzaupnejšimi prijatelji; pogosto s svojilnimi zaimki: meus fam. A. Hirtius Ci. Crasso familiari illo tuo Ci. ut tui familiares dictitant Ci. tvoji najzaupnejši tovariši; tudi kot fem.: exclamat tua familiaris Ci. prijateljica.
b) (o stvareh) prijazen, prijateljski, domač, dobro znan, zaupen: Col., Ap., vultus Ci., Suet., sermones f. Ci., conlocutiones familiarissimae cum Trebonio Ci. ep., ut domus familiarissima esset senectuti Ci., iura f. L. pravice prijateljstva, aditus familiarior L., f. usus (občevanje) Cu., color miltaribus signis familiarior, luna terris familiarissimum sidus Plin., f. exempla verba Q., ista tibi familiariora fient Plin. iun.; pogosto adv.: Ter., Sen. ph., Q. familiariter loqui cum aliquo Pl., cum Naevio familiariter vexit Ci., ille Oppianico familiarissime usus est Ci. je bil z Opijanikom v prav prijateljskih odnosih, illo usus erat … familiariter N., familiarius vivere cum aliquo N., familiariter arridere L., amicitiā uti Q., scribere ad aliquem Suet., complecti aliquem f. Plin. iun., f. praenuntiare Iust.
c) occ. α) domač, domovinski, navaden, običajen: ars statuaria familiaris Italiae (v Italiji) Plin., familiarissimum hoc platanis Plin. to se najpogosteje zgodi platanam, quae (peregrina semina) minus sunt familiaria nostro solo quam vernacula Col. se manj prilegajo, alicui familiare est z inf. = v navadi koga je, navadno je komu, prišlo je komu v navado: Vell., Plin. iun., Vop. β) kot obr. t. t. vedeževalcev iz drobovja („drobogledcev“) familiaris pars „prijateljski“ (= ki pomeni domovino, državo) del drobovja (naspr. pars hostilis Lucan. „sovražni“ (= ki pomeni sovražnike) del drobovja): caput iecinoris a familiari parte caesum L. jetrna glava (= izrastek na desnem krilu jeter) je imela na prijateljskem delu zarezo; enako tudi fissum familiare Ci.

gentīlis -e (gēns)

I. ki spada k plemenu, ki spada k rodu, plemenski, rodoven, sorodstven, soroden, sorodovinski: manus O. (o krdelu 300 Fabijcev), eloquentia, gentile domus nostrae bonum T., nomen (npr. Cornelius, Iulius) SUET., stemma SUET. rodovnik, quod gentile in illo videbatur SUET. prirojeno, odia SIL.; subst. gentīlis -is, m soplemenjak, sorodnik, sorodovinec: ad agnatos et gentiles est deducendus VARR., fuit meo regnante gentili CI., tuus etiam gentilis, Brute CI., homines deorum immortalium quasi gentiles CI.; metaf. o sužnjih, ki so dobili ime svojega gospodarja: apud antiquos singuli Marcipores Luciporesve dominorum gentiles omnem victum in promiscuo habebant PLIN. –

II.

1. istega plemena = istega naroda, naroden, kakemu narodu lasten, za kak narod značilen, domač, domovinski: religio, solum T., levitas T. narodu lastna lahkomiselnost, utilitas T. lastnega (svojega) naroda, metallum SIL., gurges STAT., proprietates TERT.; subst. gentīlis -is, m (so)rojak: linguā et oratione ipsius, non minus scite quam si gentilis eius esset, locutus est GELL.

2. occ.
a) inozemski, nerimski, barbarski: turbare gentiles nationes T.; kot subst. m. v pl. Nerimljani, barbari: AUS., AMM., COD. TH.
b) poganski, neveren: ECCL., Sext. Pythagoreus, homo gentilissimus HIER.; subst. gentīlēs -ium, m pogani, neverniki: ECCL.; adv. gentīliter pogansko, neversko:
c) kot gram. t. t. ki pomeni narodnost: in „as“ terminantia, quando sunt gentilia PRISC.

natal, e, aux [natal, to] rojsten, roden, domovinski

lieu masculin natal rojstni kraj
pays masculin natal domovina
maison féminin, ville féminin natale rojstna hiša, rojstno mesto

natal rojstni, domovinski, domač

suelo natal domača zemlja
pueblo natal rojstno mesto
natal m rojstni dan

native¹ [néitiv] pridevnik (natively prislov)
rojsten; domač, domačinski, domovinski; prirojen; izviren, prvoten; naraven (to komu)
čist (kovina)

native country domovina
native gold čisto zlato
native place rojstni kraj
native quarter domačinska četrt
to go native živeti kakor domorodci (belec)
the native sense of a word izviren pomen besede

otačànstvenī -ā -ō, otačàstvenī -ā -ō zastar. domovinski

òtadžbīnskī -ā -ō domovinski: otadžbinski rat

paternus 3 (pater)

1. očetov, od očeta podedovan: Sen. rh., Sen. ph. idr., paternus maternusque sanguis Ci., p. hospitium C., solium, horti, bona Ci., pulsum regnis paternis cedere V., odium paternum erga Romanos N. od očeta podedovano, pa tudi = sovraštvo do očeta: O., p. avus H., Plin. iun. po očetu, iniuria Ter. očetu storjena (prizadejana); o živalih: paternam formam referre Col.

2. domovinski, domač: terra O., flumen H.