Franja

domisli|ti se (-m se) česa:

1. (imeti idejo) sich (etwas) einfallen lassen, auf (den/einen solchen …) Gedanken kommen, auf (etwas) kommen, einfallen (on se je domislil es fiel ihm ein)
vedno se domisliti kake laži nie um eine Lüge verlegen sein

2. (spomniti se) sich (etwas) in Erinnerung bringen, sich erinnern an

domisliti se venir à l'esprit (ali à l'idée) , avoir l'idée de, s'aviser de, s'imaginer; se souvenir de, se rappeler

domislil se je, da l'idée lui vint de, il lui vint l'idée de, il eut l'idée de, il s'avisa de

domísliti se to have a bright idea; to hit upon something

domislite se česa! use your imagination!
domislil sem se it occurred to me, the thought entered my mind
nečesa sem se domislil an idea struck me

domísliti se acordarse (česa de a/c)

domislim se, da ... se me ocurre la idea de (inf)
domislil se je, da ... se le ocurrió la idea de (inf)

domísliti se -im se dov., доду́матися -маюся док.

bethink^* [biɵíŋk] povratni glagol
misliti, domisliti se, spomniti se

comminīscor -scī -mentus sum (prim. meminī, mēns)

1. priklicati si kaj v spomin, spomniti (spominjati) se česa, domisliti se: age, comminiscere ergo Pl., iam commentu's? Pl.

2. izmisliti (izmišljati) si kaj, izumiti (izumljati), iznajti: Mel., Epicurus monogrammos deos … commentus est Ci., c. vectigal L., Suet., litteras Suet.

3. (v slabem pomenu) kaj neresničnega izmisliti (izmišljati) si, namisliti (namišljati), zlagati se; abs.: confingere et c. Corn.; z acc.: Ter., Dig., mendacium Pl., quid comminiscar? Ci. ep., c. crimen ex re fortuita L., tantum scelus Q.; z odvisnim vprašanjem: Pl. Od tod pt. pf. s pass. pomenom commentus 3 izmišljen, namišljen, zlagan: gemitus ficti commentaque funera O., c. sacra O. na laži sloneča, fraus Icti. Od tod subst. commentum -ī, n izmišljotina,

1. izmislek, domislica, izum, iznajdba: Ter., Suet., Iust., opinionum commenta delet dies Ci., id vectigal … alterum commentum L., sine aliquo commento miraculi L. ne da bi se izmislilo kaj čudežnega.

2. occ.
a) namislek, naklep, nasnova, zvijača, prevara: novum et insigne c. Fl., commenta nefanda Iust., callidum c. Ulp. (Dig.)
b) kot govorna podoba domislica: Visellius ap. Q.

3. izmišljotina, laž: milia rumorum commenta O., commenta retexit O.

dokúčiti dòkūčīm
I.
1. zvedeti: dokučiti što od koga; pitajući dokučiti
2. pogruntati, dognati, doumeti: dokučiti tajnu; niko nije mogao dokučiti suštinu te ideje
3. zgrabiti: dokučiti pušku
4. doseči: grana je visoko, pa je ne mogu dokučiti
II. dokučiti se
1. dokopati se: dokučiti se dobre službe
2. domisliti se: neću joj reći istinu, neka se sama dokuči
3. približati se: dokučiti se kolima, cilju

dòmisliti -īm
I. domisliti: domisliti svoje misli
II. domisliti se
1. domisliti se: tek sada sam se domislio
2. premisliti si: hoće još nešto da reče, no opet se domislio

domísliti -im
I.
1. domisliti: domisliti vprašanje do kraja
2. podsjetiti (-set-): domisliti koga na kaj
II. domisliti se sjetiti (set-) se, domisliti se: domisliti se česa boljšega

dòsjećati se -ām se (ijek.), dòsećati se -ām se (ek.) domisliti se: dosjećati se nekih davnih pričanja; sad se tek dosjeća da je o njemu riječ

dòsjetiti se -īm se (ijek.), dòsetiti se -im se (ek.)
1. domisliti se: dosjetiti se čega; ne mogu se dosjetiti tko, ko bi to bio
2. spomniti se: sad ste se dosjetili nekakvoga gospodstva
3. dosjetio se jadu, pogibelji zazdelo se mu je, da ga bo zadela nesreča, poguba

dòumiti se -īm se domisliti se

dovínuti se dòvīnēm se
1. priti, dospeti, domoči se: dovinuti se što prije, što pre kućnoga praga; dovinuti se žuđenom cilju
2. domisliti se, znajti se: dovinuti se dobroj misli, gl. tudi doviti se

dòviti se dȍvijēm se
I. doviti, zviti: doviti vijenac
II. doviti se domisliti se, znajti se: znao se brzo doviti svakom težkom radu

einfallen^*

1. (in den Sinn kommen) priti na misel, domisliti se; (es fiel ihm ein domislil se je), spomniti se (spomnil se je), izmisliti si kaj (izmislil si je)

2. intransitiv Licht, Truppen: vpasti, vpadati, Truppen: vdreti

3. ein Gebäude: porušiti se, sesuti se; Wangen, Gesicht: upasti

4. Schichten: padati

5. einfallen in einen Gesang usw.: pridružiti se (čemu), pritegniti

6. (beginnen) napočiti, začeti se

enter [éntə]

1. neprehodni glagol
nastopiti; lotiti se; zatopiti se; sodelovati; prijaviti se; domisliti se, razumeti; udeležiti se

2. prehodni glagol
vstopiti, izlivati se; postati član (društva), včlaniti se; prijaviti se; zapisati, začeti; vknjižiti; cariniti; namestiti

to enter an appearance pokazati se na sestanku
to enter the church postati duhovnik
to enter to the credit of s.o. vknjižiti komu v dobro
to enter to the debit of s.o. vknjižiti v breme koga
to enter one's name vpisati se
to enter the goods deklarirati blago
to enter one's mind (ali head) priti komu na misel
to enter a treaty skleniti pogodbo
to enter short premalo deklarirati
to enter the war začeti vojno
to enter inwards (outwards) prijaviti za uvoz (izvoz)

occur [əkə́:] neprehodni glagol
dogoditi se, pripetiti se, zgoditi se (to komu)
priti na misel (to komu)
domisliti se

òmisliti se -īm se
1. premisliti si
2. domisliti se: udari ga i dva i tri puta, da se kako ne omisle Turci

òpsjetiti se -īm se (ijek.), òpsetiti se -īm se (ek.) domisliti se, spomniti se: sultan se opsjetio i pitao je li to s carevim znanjem