Franja

Zadetki iskanja

  • domáče adv. familiarmente, alla buona; senza particolari riguardi; senza riguardo:
    biti domače sprejet essere accolto familiarmente
    po domače povedati dirla in parole povere
  • domáče prisl., по-дома́шньому присл.
  • domače igrišče srednji spol
    šport tekma na domačem igrišču das Heimspiel
    moštvo, ki igra na domačem igrišču die Heimmannschaft, die Platzmannschaft
    prepoved igranja na domačem igrišču die Heimsperre
    prednost igranja na domačem igrišču der Heimvorteil, der Platzvorteil
    močan na domačem igrišču heimstark
  • domače moštvo srednji spol šport die Heimmannschaft, die Platzmannschaft, ironično: Platzherren množina
  • alergijski pridevnik
    (o alergiji) ▸ allergiás
    alergijska reakcija ▸ allergiás reakció
    alergijski nahod ▸ allergiás nátha
    alergijsko vnetje ▸ allergiás gyulladás
    alergijsko obolenje ▸ allergiás megbetegedés
    alergijski izpuščaj ▸ allergiás kiütés
    alergijska bolezen ▸ allergiás betegség
    alergijski simptomi ▸ allergiás tünet
    alergijski odziv ▸ allergiás reakció
    alergijski test ▸ allergiateszt
    Kar 20 % ljudi po izpostavljenosti sončnim žarkom razvije alergijsko reakcijo na koži. ▸ Az emberek akár 20%-ánál allergiás bőrreakció alakulhat ki napozás után.
    Poleti so pogoste tudi alergijske bolezni, ki jih sprožijo piki raznih žuželk. ▸ Nyáron a különböző rovarcsípések okozta allergiás betegségek is gyakoribbak.
    Strokovnjaki pravijo, da za domače živali ni zadržkov, če v družini ni alergijskih problemov. ▸ A szakértők szerint lehet háziállatok háziállatot tartani, ha a családban nincsenek allergiás problémák.
    Večina alergijskih reakcij ni nevarnih, so le neprijetne zaradi srbenja in videza. ▸ A legtöbb allergiás reakció nem veszélyes, csak kellemetlen a viszketés és a külső tünetek miatt.
    Anafilaksa je hud alergijski odziv, ki nastopi hitro in prizadene številne sisteme v telesu. ▸ Az anafilaxia súlyos allergiás reakció, amely hirtelen jelentkezik, és a szervezet számos rendszerét érinti.
    Povezane iztočnice: alergijski rinitis, alergijska astma, alergijski kontaktni dermatitis, alergijski konjunktivitis
  • aplicírati (-am) perf., imperf.

    1. (prenesti, prilagoditi) applicare, mettere in pratica, adottare:
    aplicirati tuje izkušnje na domače razmere applicare le altrui esperienze alle condizioni nostrane

    2. obl. (našiti, nalepiti okraske) applicare, cucire applicazioni:
    aplicirati čipke na obleko applicare pizzi al vestito, cucire applicazioni di pizzo sul vestito
  • arcnija samostalnik
    1. neformalno (zdravilo) ▸ gyógyír, orvosság, približek prevedkagyógyszer
    Ni je take lekarne na svetu, kjer bi človek dobil take arcnije, da ga na koncu ne bi nesli na britof. ▸ Nincs olyan gyógyszertár a világon, ahol az ember olyan gyógyírt kaphatna, hogy a végén ne kelljen a temetőbe vinni.

    2. neformalno (domače žganje) ▸ orvosság
    Imela je medico, slivovko in podobne arcnije. ▸ Volt nála mézes és szilvapálinka, meg hasonló orvosságok.

    3. neformalno (rešitev) ▸ gyógyír
    Potrpljenje se je že prevečkrat izkazalo za precej enosmerno arcnijo s škodljivimi stranskimi učinki! ▸ A türelem túl gyakran bizonyult meglehetősen egyirányú, káros mellékhatásokkal járó gyógyírnek!

    4. neformalno (zdravilna rastlina ali zelišče) ▸ orvosság, gyógyír, gyógyfű
    namočene arcnije ▸ áztatott gyógyfüvek
    Priljudne žganjice, v katerih najdete žajbelj, rutico, hruške in druge arcnije. ▸ Kedvelt szeszesitalok zsályával, rutával, körtével és más gyógyerejű összetevőkkel.
  • cigaréta (-e) f sigaretta; šalj. cicca; žarg. bionda:
    lahke, močne cigarete sigarette leggere, forti
    cigarete s filtrom, brez filtra sigarette col filtro, senza filtro
    domače, tuje cigarete sigarette nazionali, estere
    škatlica cigaret pacchetto di sigarette
    doza za cigarete portasigarette
    kaditi cigareto fumare una sigaretta
    žarg. pokaditi cigareto hašiša farsi uno spinello
  • dela|ti [é] (-m) narediti

    1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
    figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
    medicina poslati delat gesundschreiben

    2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
    dela v izmenah Schichten fahren

    3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
    delati maslo Butter machen, buttern
    (opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
    delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
    ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
    delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
    delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
    |
    zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

    4. (početi) machen; tun
    Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

    5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

    6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
    delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
    delati čudeže Wunder tun/wirken
    delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
    delati gube blago: Falten schlagen
    delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
    delati korekture Korrektur lesen
    delati kot natakar kellnern
    delati kot pripravnik volontieren
    delati kot taksist Taxi fahren
    delati mehurje Blasen ziehen
    delati nitke Fäden ziehen
    delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
    delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
    delati prve korake die ersten Gehversuche machen
    delati razsevke medicina absiedeln, streuen
    delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
    delati seznam auflisten
    delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
    slabo/nemarno delati schlampen, schludern
    delati (si) zaloge hamstern
    delati z lopato schaufeln
    figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
    delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen
  • diskriminirati glagol
    (neenako obravnavati ljudi) ▸ diszkriminál, hátrányosan megkülönböztet
    neupravičeno diskriminirati ▸ jogtalanul diszkriminál
    diskriminirati homoseksualce ▸ homoszexuálisokat diszkriminál
    diskriminirati tujce ▸ külföldieket hátrányosan megkülönböztet
    diskriminirati ženske ▸ nőket diszkriminál
    Spremenjen model vinjet pa dejansko vse bolj diskriminira domače uporabnike cestninskih cest. ▸ A matricák módosított rendszere valójában egyre inkább hátrányosan különbözteti meg a belföldi útdíj-fizetőket.
    Slovenija ne sme politično diskriminirati nobene svetovne velesile. ▸ Szlovénia politikailag nem diszkriminálhat egyetlen nagyhatalmat sem.
    Poleg tega je določeno, da morajo biti ukrepi sorazmerni in ne smejo diskriminirati ljudi na podlagi etnične, verske ali družbene pripadnosti. ▸ Azt is előírja, hogy az intézkedéseknek arányosnak kell lenniük, és nem alkalmazhatnak etnikai, vallási vagy társadalmi hovatartozáson alapuló megkülönböztetést.
  • domač (-a, -e)

    1. hiša: das Elternhaus
    domača vas das Heimatdorf
    domači kraj der Heimatort

    2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
    domače ognjišče Heim und Herd

    3. iz domovine, v domovini: heimatlich
    domača kuhinja die Landesküche
    narejen v državi: im Inland hergestellt
    domači trg der Inlandsmarkt
    domača cena der Inlandspreis
    domača pasma die Landrasse
    domača poraba der Binnenkonsum
    domača prodaja der Inlandsabsatz
    domača sorta die Landsorte
    domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
    let na domači progi letalstvo der Inlandflug
    domači oddelek die Inlandsabteilung

    4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
    domača pijača (delanec) der Haustrunk
    domače jajce das Landei
    domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
    domače platno die Hausleinwand

    5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
    domači mojster der Bastler, der Heimwerker
    domači pes der Haushund
    domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
    domači naslov die Privatadresse
    domača hrana die Hausmannskost

    6.
    biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
    postati domač heimisch werden
  • domáč home (-); homely; domestic; homelike; local, national; (ukročen) domesticated, tame; familiar; (neprisiljen) at one's ease, unceremonious, free and easy; (prvoten) aboriginal, native, indigenous; home-grown

    domáč kruh home-made bread
    domáča hrana household fare
    domáča halja dressing gown
    domáče moštvo šport home team
    domáča obrt home manufacture, home (ali cottage) industry
    domáče platno homespun linen, home-made cloth
    domáča zabava family party
    domáče zdravilo domestic remedy, (univerzalno) nostrum
    domáča žival domestic animal
    za domáčo uporabo for home use
    po domáče informally, without ceremony
    domáčega se napraviti to make oneself at home
    kar po domáče! make yourself (quite) at home
  • domàč domestique, du foyer, de (ali du) ménage, qui rappelle le chez soi, intime, où l'on est (ali se sent) bien (ali à son aise) , familier, du pays, indigène, natif, apprivoisé, docile

    po domače sans façons (ali cérémonies), sans contrainte (ali affectation)
    za domačo uporabo pour usage moški spol domestique
    domača hiša maison ženski spol paternelle
    domač kruh pain moški spol de ménage
    domača naloga devoir moški spol
    domača obleka, halja robe ženski spol d'intérieur (ali de chambre)
    domača obrt industrie ženski spol (ali artisanat moški spol) à domicile
    domače platno toile ženski spol filée à la maison (ali de ménage)
    domači proizvodi, izdelki produits moški spol množine indigènes
    domača žival animal moški spol domestique
  • domàč (-áča -e)

    A) adj.

    1. familiare, domestico; casalingo, casereccio, di casa:
    živeti v težkih domačih razmerah vivere in difficili condizioni familiari
    domača hrana, kuhinja cucina casalinga
    domača dela, opravila lavori domestici
    domača obrt artigianato domestico
    domača halja vestaglia; negligée
    domača jopica liseuse
    domača lekarna farmacia (domestica)
    domači učitelj istitutore, precettore; knjiž. aio

    2. (iz ožje, širše domovine) nostrano, nazionale; del luogo, locale, del paese; di casa:
    domača ekipa squadra locale, di casa
    domača industrija l'industria nazionale
    domače tržišče il mercato nazionale, nostrano
    domači fantje i giovani del luogo, del paese
    domači film pellicola di produzione nazionale; ekst. la cinematografia nazionale
    pren. domači kraj campanile

    3. (ki živi ob človeku) domestico:
    divje in domače živali animali selvatici e domestici

    4. (krotek) mansueto, docile:
    pes je domač il cane è mansueto

    5. (ki ne kaže strahu v občevanju z ljudmi) familiare:
    biti domač s kom essere intimo con qcn.
    postati domač acclimatarsi, ambientarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šol. domača naloga compito di casa
    iron. domači prijatelj amico di famiglia
    domače ognjišče focolare domestico; casa, famiglia
    stopiti spet na domača tla tornare in patria
    domače delo lavoro a domicilio
    domače platno tela fatta in casa
    šol. domače čtivo letture per casa
    domači kruh pane casereccio
    domači učitelj precettore, istruttore

    B) domáči (-a -e) m, f, n
    pomrli so mu vsi domači gli sono morti tutti i familiari
    prinesi merico domačega! portami un boccale di vino del luogo!
    pog. navijati za domače fare il tifo per la squadra del luogo
  • domàč doméstico; casero; nacional

    v domači hiši en la casa paterna
    za domačo uporabo para uso doméstico
    domača obleka vestido m casero
    domača hrana comida f casera, cocina f casera
    domači učitelj preceptor m
    domač pes perro m casero
    domač kruh pan m casero
    domača industrija industria f del país
    domači (ljudje) gente f de la casa
    domače specialitete especialidades f pl del país
    domača naloga (za šolo) trabajo m (escolar) de casa; deberes m pl
    domače zdravilo remedio m casero
    domača žival animal m doméstico
    domača (hišna) gospa dueña f de la casa, ama f de casa
    napravite si kar po domače está usted en su casa, no haga cumplidos
    postati preveč domač s kom permitirse cierta intimidad con alg
  • fára (-e) f rel. (župnija) parrocchia; parrocchia (chiesa o ufficio, dimora del parroco):
    nikoli ni prestopil meje domače fare non ha mai passato i confini della propria parrocchia
    pog. fant od fare ragazzo in gamba
    petje se je razlegalo čez devet far il canto si sentiva molto lontano
    pren. na žegnanje so prišli iz sedmih far alla sagra venne gente da ogni dove
  • gimnastičen pridevnik
    1. (o športu) ▸ gimnasztikai, torna
    gimnastične prvine ▸ gimnasztikai elem
    gimnastično tekmovanje ▸ tornaverseny
    gimnastični šampion ▸ tornászbajnok
    gimnastična zveza ▸ tornászszövetség
    Povezane iztočnice: gimnastična dvorana, gimnastični mnogoboj, gimnastično orodje

    2. (gibalen; telesen) ▸ gimnasztikai
    gimnastične vaje ▸ gimnasztikai gyakorlatok
    Številne gimnastične vaje (po domače telovadba) lahko pripomorejo k dokaj dobro oblikovanim mišicam. ▸ A sokféle gimnasztikai gyakorlat (vagyis tornagyakorlat) viszonylag jól kidolgozott izmokat eredményezhet.
  • hruška samostalnik
    1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körte
    nasad hrušk ▸ körteültetvény
    cvetovi hruške ▸ körtefa virágai
    list hruške ▸ körte levele
    sadovnjak hruškkontrastivno zanimivo körtés
    deblo hruške ▸ körtefa törzse
    drevored hrušk ▸ körtesor
    lubje hruške ▸ körtefa kérge
    bolezen hrušk ▸ körtefák betegsége
    sadika hruške ▸ körtecsemete
    cepljenka hruške ▸ oltott körte
    posaditi hruško ▸ körtefát ültet
    podreti hruško ▸ körtefát kivág
    hektar hrušk ▸ egy hektár körte
    Pozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.
    stara hruška ▸ öreg körtefa
    visokodebelna hruška ▸ magastörzsű körtefa
    zgodnja hruška ▸ korai körte
    košata hruška ▸ terebélyes körtefa
    okrasna hruška ▸ díszkörte
    velika hruška ▸ nagy körtefa
    splezati na hruško ▸ körtefára felmászik
    krošnja hruške ▸ körtefa lombja
    Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

    2. (sadež) ▸ körte
    zrela hruška ▸ érett körte
    suhe hruške ▸ aszalt körte
    olupljena hruška ▸ meghámozott körte
    sočna hruška ▸ lédús körte
    debela hruška ▸ húsos körte
    sladka hruška ▸ édes körte
    kuhane hruške ▸ főtt körte
    gnila hruška ▸ rothadt körte
    rumena hruška ▸ sárga körte
    dušene hruške ▸ párolt körte
    vložene hruške ▸ körtebefőtt
    sveže hruške ▸ friss körte
    pečene hruške ▸ sült körte
    slastna hruška ▸ ínycsiklandó körte
    trpka hruška ▸ fanyar körte
    obirati hruške ▸ körtét szed
    pojesti hruške ▸ körtét megeszik
    dušiti hruške ▸ körtét párol
    sušiti hruške ▸ körtét szárít
    razrezati hruške ▸ körtét felszel
    nabirati hruške ▸ körtét szed
    sorta hrušk ▸ körtefajta
    Stare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.
    pridelek hrušk ▸ körtetermés
    Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.
    vrsta hrušk ▸ körtefajta
    obiranje hrušk ▸ körteszedés
    letina hrušk ▸ körtetermés
    plod hrušk ▸ körte termése
    sok hrušk ▸ körtelé
    lupina hrušk ▸ körtehéj
    prodaja hrušk ▸ körteárusítás
    cena hrušk ▸ körte ára
    polovica hruške ▸ fél körte
    kilogram hrušk ▸ egy kilogramm körte
    krhelj hruške ▸ körteszirom
    rezina hruške ▸ körteszelet
    pehar hruške ▸ szakajtó körte, gyékénykosár körte
    košček hruške ▸ körtedarab
    omleta s hruškokontrastivno zanimivo körtés omlett
    skuta s hruškokontrastivno zanimivo körtés túró
    solata s hruškamikontrastivno zanimivo körtés saláta
    pita s hruškokontrastivno zanimivo körtés pite
    palačinke s hruškamikontrastivno zanimivo körtés palacsinta
    žganje s hruško ▸ körtepálinka
    torta s hruškamikontrastivno zanimivo körtés torta
    nadevati s hruškami ▸ körtével tölt
    sladkati se s hruškami ▸ körtét majszol, körtét nassol
    posladkati se s hruškami ▸ körtét majszol
    servirati s hruškami ▸ körtével tálal
    žganje iz hrušk ▸ körtepálinka
    nektar iz hrušk ▸ körtenektár
    kompot iz hrušk ▸ körtekompót
    solata iz hrušk ▸ körtesaláta
    narastek iz hrušk ▸ körtefelfújt
    mošt iz hrušk ▸ körtemust
    sok iz hrušk ▸ körtelé
    pridelovanje hrušk ▸ körtetermesztés
    zimske hruške ▸ téli körte
    Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

    3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]
    hruška za beton ▸ betonkeverő
    Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
    Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

    4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverő
    hruška betona ▸ tartály beton
    Popoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
    Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

    5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
    Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.
  • ime1 [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
    ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
    ime Jezusovo der Name Jesu
    |
    … imena Namen(s)-
    (določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
    … imen Namen-
    (seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
    spomin za imena das Namengedächtnis
    ščitek z imenom das Namensschild
    štampiljka z imenom der Namensstempel
    tablica z imenom na vratih: das Namensschild
    dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
    na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
    slišati na ime auf den Namen hören
    delnica na ime die Namensaktie
    vrednostni papir na ime das Namenspapier
    po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
    po imenu X X genannt
    klicati po imenu beim Namen rufen
    pod imenom: unter dem Namen
    pod tujim imenom unter fremden Namen
    v imenu koga/česa: im Namen von
    v Božjem imenu in Gottes Namen
    z imenom klicati: beim Namen (rufen)
    s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona