Franja

Zadetki iskanja

  • domačin moški spol (-a …) der Einheimische, der Eingeborene; tisti, ki je od tu: der Hiesige (ein -r)
  • domačín native, aboriginal; indigene; member of a family

    domačíni pl the local people, the locals; (v isti hiši) inmates pl
    domačínska delovna sila native labour
    zaposliti samo domačíne ZDA to indigenize
  • domačín habitant moški spol du pays, personne ženski spol du pays, indigène moški spol , natif moški spol ; compatriote moški spol ; maître moški spol de (la) maison (ali de céans) , hôte moški spol
  • domačín (-a) | -ka (-e) m, f

    1. uomo, donna del luogo; ekst. domačini šport. giocatori, giocatrici della squadra locale; padroni di casa

    2. indigeno (-a), aborigeno (-a), nativo (-a)
  • domačín m
    1. mještanin (mešt-): v imenu -ov je spregovoril župan
    2. domorodac, starosjedilac (-sedel-): odpor avstralskih -ov do belih gospodarjev
  • domačín, domačínka natural m/f ; indígena m/f ; aborigen m/f
  • domačín -a m., тубі́лець -льця ч., уро́дженець -нця ч., автохто́н -а ч., місце́вий жи́тель -вого -я ч.
  • domačín -a m (-ka -e ž) localnic (-ă)
  • aborigène [abɔrižɛn] adjectif domač; masculin domačin, prvotni prebivalec; pluriel staroselci
  • aboriginal [æbərídžinəl]

    1. pridevnik (aboriginally prislov)
    prvobiten, domač, prvoten

    aboriginal forest pragozd

    2. samostalnik
    praprebivalec, domačin
  • autochtōn -onis, m (gr. αὐτόχϑων) domorodec, domačin; v pl. autochtones Attici Ap. atiški prvoselci.
  • autochtone [-ktɔn] adjectif domač, avtohton; masculin prvotni prebivalec, pranaseljenec, staroselec; domačin
  • autōctono

    A) agg. avtohton, domač, prvoten:
    popolazioni autoctone avtohtono prebivalstvo

    B) m avtohton, domačin, staroselec, praprebivalec
  • domesticus 3 (domus)

    1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
    a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
    b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

    2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

    3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

    4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.
  • Eingeborene1, der, (ein -r, -n, -n) domačin; domorodec
  • Einheimische1, der, (ein -r, -n, -n) domačin
  • Hiesige1, der, (ein -r, -n, -n) domačin
  • indi-gena -ae, m f (iz indu = gr. ἔνδον in gignere; preobrazba gr. ἐγγενής = *in-gena za heksameter kakor induperator, indu-volans) domoroden, domač, tuzemski: Ap., Fl., Val. Fl., indigena bos, aper O., i. potio L., i. vinum Plin., i. venti Gell.; subst. (o ljudeh): domorodec, domačin, tuzemec: Iuv., Val. Fl., Amm., non indigenas, sed advenas Italiae cultores L., i. Latini V.

    Opomba: Gen. pl. indigenūm: Prud.
  • indigene [índidži:n] samostalnik
    domačin, domorodec, praprebivalec, avtohton (tudi žival ali rastlina)
  • indigène [ɛ̃dižɛn] adjectif domač, tuzemski, staroselski; masculin domačin

    la population indigène domače prebivalstvo
    main-d'œuvre indigène domača delovna sila
Število zadetkov: 57