Franja

dolgotraj|en (-na, -no) langwierig, langdauernd; (ki terja dosti časa) zeitaufwendig
biti dolgotrajen langwierig sein, sich in die Länge ziehen, sich hinziehen
Dauer- (dež der Dauerregen, mraz der Dauerfrost, uspeh der Dauererfolg, brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit, kriza die Dauerkrise, zasedanje die Dauersitzung)

dolgotrájen of long duration; of long standing; lasting; lengthy; livelong; long-continued

dolgotrájna bolezen a protracted illness

dolgotrájen qui dure depuis longtemps, long, de longue durée (ali haleine) ; pénible

dolgotrájen (-jna -o) adj. lungo, di lunga durata

dolgotrájen -jna -o (u̯g) dugotrajan: -a bolezen

dolgotrájen largo, de larga duración; duradero ; med crónico

dolgotrajno delo trabajo m paciente
dolgotrajna pogajanja negociaciones f pl laboriosas

dolgotrájen prid., трива́лий прикм., довготрива́лий прикм., довгові́чний прикм.

dolgotrájen -jna -o prid. lung, îndelungat, de lungă durată

agelong [éidžlɔŋ] pridevnik
dolgotrajen, večen

chronic [krɔ́nik] pridevnik (chronically prislov)
dolgotrajen, kroničen; ukoreninjen; običajen
pogovorno strašen, dolgočasen

chronic doubts večni dvomi
chronic complaints večne pritožbe

chronisch Medizin kroničen, dolgotrajen

chronius 3 (gr.χρόνιος) dolgotrajen, kroničen: passio Cael.

continuous [kəntínjuəs] pridevnik (continuously prislov)
nepretrgan, nenehen, trajen, dolgotrajen; sovisen

elektrika continuous current istosmerni tok
continuous flight polet brez postanka
continuous brake avtomatska zavora

crónico kroničen; dolgotrajen; ukoreninjen

diutino agg. dolgotrajen

diūtinus 3 (diū2; prim. crastinus, pristinus) dolgotrajen, trajen, dolg: Suet., Iust., Pall., supplicium Pl., mansiones Lemni Ter., servitus Ci. ep., labor, laetitia C., parva munera diutina, locupletia non propria esse consuerunt N., bellum L., Cu., militia, pax, otium L., diutino tempore Ap. Adv. diūtinē dolgo (časa): Pl., Ap.; adv. abl. diūtinō dolgo (časa): Ap.

diuturno agg. knjižno dolgotrajen; stalen

diuturno dolgotrajen

diūturnus (diŭturnus O. ) 3 (diū2)

1. dolgotrajen, (časovno) dolg, mnogoleten: pax, silentium, res publica Ci., error Ci. blodnja po morju, bellum Ci., S., quies S., laetitia N., felicitas L., mala O., vita Cu., spatium Suet., consuetudo Icti., molestiae diuturniores Ci. ep., diuturnior impunitas C. za dalj časa, poenae diutissimae Aug.

2. (o osebah) dolgo obstajajoč: dum istis consiliis uteris, non potes esse diuturnus Ci. ne moreš dolgo obstajati = se ne moreš dolgo zanašati na to, da bo tvoja stvar gotovo obstala, rei Suet. dolgoletni = katerih pravde so se dolgo zavlačevale, quasi diuturnus dux Amm. dolgoleten = izkušen, izveden; occ. dolgovečen, dolgo živeč: quae nupsit, non diuturna fuit O. ni dolgo živela, qui diligitur, vellem diuturnior esset O. da bi dalje živel, sit nostris diuturnior O. naj ji bo življenje daljše kakor moje.

dȕgotrājan -jna -o dolgotrajen: -a akumulacija, kiša, memorija; -o zračenje