Franja

dohod|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. das Einkommen, Einkünfte množina
dohodek iz gospodarske dejavnosti Erwerbseinkünfte množina
-einkommen (bruto Bruttoeinkommen, celokupni Gesamteinkommen, čisti Reineinkommen, dejanski Realeinkommen, po osebi Pro-Kopf-Einkommen, po učinku Leistungseinkommen, v naravi Naturaleinkommen, Roheinkommen, letni Jahreseinkommen, mesečni Monatseinkommen, minimalni Mindesteinkommen, narodni Nationaleinkommen, Volkseinkommen, neto Nettoeinkommen)
katastrski dohodek der Bodenertrag

2. iz delovnega razmerja: der Lohn, das Gehalt, Bezüge množina
letni dohodek Jahresbezüge množina
➞ → osebni dohodek

3. (prejemki) die Einnahme, Einnahmen množina
dohodek iz najemnin die Mieteinnahme
dohodek od obresti die Zinseinnahme
predvideni dohodek die Solleinnahme, die Einnahmeerwartung
stranski dohodek die Nebeneinnahme
|
brez dohodka einkommenslos, verdienstlos
izpad dohoda der Einnahmeausfall, Verdienstausfall, Lohnausfall
nadomestilo za izpad dohodka die Verdienstausfallsentschädigung
neobdavčeni del dohodka der Grundfreibetrag, Steuerfreibetrag
porazdelitev dohodka die Einkommensverteilung
vir dohodka das Erwerbsmittel, die Einnahmequelle
imeti prenizke osebne dohodke unterbezahlt sein
ki ima nizke dohodke einkommensschwach
ki ima visoke dohodke einkommensstark
imeti previsoke (osebne) dohodke überbezahlt sein
dodatni dohodki/višji dohodek od pričakovanega Mehreinnahmen množina
proračunski dohodki Haushaltseinnahmen množina

dohódek income; (državni) revenue

dohódki pl incomings pl
državni dohódki public revenues
dohódek od dela (od kapítala) earned (unearned) income
celotni dohódek total income
izvirni dohódek original revenue
občinski dohódki local revenues pl
osebni dohódek personal income
presežni dohódek surplus revenue
presežni proračunski dohódek budgetary surplus
stranski dohódek supplemental income
davek na dohódek income tax
davek na presežek dohódka surtax, supertax
dohódek od premoženja revenue from property
presežek dohódka excess of income
za življenje zadosten dohódek living wage, arhaično competence
skupno ustvarjen dohódek jointly realized income
dobivati dohódke od to derive revenues from
živeti svojim dohódkom primerno (figurativno) to cut one's suit according to one's cloth
razporejanje dohódka income distribution; distribution of income

dohódek revenu(s) moški spol, (množina) , recette(s) f(pl)

stalni dohodki revenus fixes
čisti dohodek revenu (produit) net, recette nette
državni dohodki revenus de l'Etat, recettes publiques
kosmati dohodek recette brute
postranski dohodki revenus accessoires, à-côté moški spol, casuel moški spol, petit bénéfice, gain moški spol supplémentaire
skupni dohodek revenu global (ali total)
prijava dohodkov déclaration ženski spol de revenus

dohódek (-dka) m

1. pl. dohodek, dohodki reddito, entrate; ekst. paga, salario, stipendio:
imeti dober dohodek avere un buon reddito
davek od dohodkov imposta sull'entrata
osebni dohodek reddito individuale

2. ekon. profitto

3. ekon.
narodni dohodek reddito nazionale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
katastrski dohodek rendita fondiaria
proračunski dohodek bilancio

dohódek -dka m dohodak: redni mesečni -i; dohodek gospodarske organizacije; pravilnik o delitvi -a; narodni, katastrski dohodek; skupni dohodek
zajednički dohodak

dohódek ingresos m pl ; utilidades f pl

(državni) dohodek ingresos m pl fiscales, rentas f pl públicas
dohodki iz dela, kapitala rentas f pl de trabajo, de capital
čisti dohodek ingresos m pl netos
stalni (mesečni) dohodki ingresos fijos (mensuales)
davčna prijava dohodkov declaración f de ingresos (a efectos tributarios)
dohodki so večji kot izdatki los ingresos son superiores a los gastos

dohódek -dka m., прибу́ток -тку ч., дохі́д -о́ду ч.

dohódek -dka m
1. salariu
2. venit

bruto družbeni dohodek stalna zveza
ekonomija (o življenjskem standardu) ▸ bruttó nemzeti jövedelem

davek na dohodek stalna zveza
finance (vrsta davka) ▸ jövedelemadó

davek na osebni dohodek stalna zveza
finance (vrsta davka) ▸ személyi jövedelemadó

narodni dohodek moški spol das Nationaleinkommen, Volkseinkommen

nizek dohodek moški spol ein niedriges Einkommen
z nizkim dohodkom einkommensschwach

osebni dohodek moški spol der Lohn, za uradnike: das Gehalt; Bezüge, Dienstbezüge množina
nadomestilo za osebni dohodek za čas bolezni das Krankengeld
povprečni osebni dohodek der Regellohn
davek na osebni dohodek die Lohnsteuer
kartica plačanih davkov na osebni dohodek die Lohnsteuerkarte
pravo izvršba na osebni dohodek die Lohnpfändung
boj za osebne dohodke der Lohnkampf
izpad osebnega dohodka der Lohnausfall
dobivati osebni dohodek po prometu umsatzbeteiligt sein
izplačilo osebnega dohodka die Lohnauszahlung
izplačevanje osebnega dohodka med dopustom, čakanjem … die Lohnfortzahlung
knjigovodja osebnih dohodkov der Lohnbuchhalter
knjigovodstvo osebnih dohodkov die Lohnbuchführung
zamrznitev osebnih dohodkov der Lohnstopp

predvideni dohodek moški spol die Solleinnahme
obdavčenje na osnovi predvidenih dohodkov die Sollbesteuerung

zemljiški dohodek moški spol der Bodenertrag

accipiō -ere -cēpī -ceptum (ad in capere)

A. Subj. je aktiven:

I.

1. vzeti, jemati, preje(ma)ti, prevze(ma)ti; abs.: et dans et accipiens L., tradentis accipientisque concordia Q.; z acc.: accipe, si vis, accipiam (sc. et ego) tabulam H., acc. ensem, galeam V., arma obsidesque C., pecuniam Ci. denar vzeti, jemati; v slabem pomenu: pecuniam ab aliquo, ab aliquo per aliquem Ci. denar prejeti od koga, od koga po kom, dati se podkupiti komu, komu po kom, rationes ab aliquo Ci. dobiti zahtevani račun od koga, iuvenis epistulam a Pausania ad Artabazum accepit N. je prevzel pismo od Pavzanija, da ga izroči Artabazu; z dvojnim acc.: ut id ab se donum (za dar) acciperet L.

2. occ.
a) posl. (denar) preje(ma)ti: in quibus (tabulis) sibi expensa pecunia (stroški, izdatki) lata sit acceptaque (prejemki, dohodki) relata Ci., (alicui aliquid) acceptum referre Ci. ali acceptum facere Plin. iun., G., zabeležiti kot prejeto, zapisati med prejemke (dohodke), zapisati (vknjižiti) komu kaj v dobro, podobno: sponsionem acceptam facere Ci. pogodbo pismeno potrditi; od tod subst. pt. pf. acceptum -ī, n (pogosto v pl.) prejeto, prejemek, dohodek (naspr. expensum, expensa, data): ratio accepti Pl., codex ali tabulae accepti et expensi Ci., ratio acceptorum et datorum Ci. račun o prejemkih in izdatkih, in acceptum referre Ci. ali in acceptum ferre Dig. ali accepto ferre, facere Dig. med prejemke (dohodke) postaviti, zapisati, kot prejemek vknjižiti; naposled jur. acceptum = pobotnica: accepto liberare Dig. pobotnico dati o popolnem prejemu. Pren.: aliquid (alicui, alicui rei) acceptum referre Ci. ali acceptum ferre Val. Max., Sen. ph. ali acceptum facere Sen. ph., Plin. iun. ali accepto ferre Vulg. ali accepto facere Tert. kaj (komu, čemu) na račun zapisati, v račun vzeti, dolgovati kaj (komu, čemu), hvalo dolžan biti (komu, čemu) za kaj: detrimenta belli Gutruato accepta referebant Hirt., salutem alicui acceptam referre C., omnem ... quietem senectutis acceptam refert clementiae tuae Ci.; sibi aliquid acceptum referre Auct. b. Afr. (pri)lastiti si kaj.
b) (kako breme, kaj težkega) nase vzeti (jemati), (pre)vze(ma)ti: terga (boum) declarant non esse se ad onus accipiendum figurata Ci., apes onera accipiunt venientum V.; pren.: litem Pl., contumeliam in se, hunc metum Ter., iugum L. jarem nase vzeti, rem in cervices L. obesiti (obešati) si kaj za vrat, nakopati si kaj na glavo, decumas Ci. obremeniti (obremenjevati) se z ...
c) (jed, pijačo) použi(va)ti, zauži(va)ti: herbam in potu Iust., cibum militarem Lamp.; od tod subst. pt. pf. acceptā -ōrum, n zaužito: Cael.
č) obleči kaj, obleči (oblačiti) se v kaj: endromidem Iuv., praetextam togam Lamp., purpuram Eutr., loricas minores Veg.
d) v roko vzeti, jemati: stilum Plin. iun.
e) v kak spis (pre)vzeti: modica ex his accepi Gell.
f) (s seboj) vzeti, odvzeti: duas uxores It. ap. Aug., panes, spolia eorum Vulg.

3. pren. vzeti kaj, jemati kaj, spreje(ma)ti kaj, ne braniti se česa (naspr. reicere, repudiare): o konkr.: munera N., praeter vitulinam nihil accepit N., acc. frenum V. ali frenos L. voljno se dati obrzdati (pren.), est in non accipiendo nonulla gloria Ci.; o abstr.: accipe daque fidem V., acc. beneficium Sen. ph.; occ. spreje(ma)ti = odobriti (odobravati), dopustiti (dopuščati), privoliti v kaj, pritrditi (pritrjevati) čemu, prista(ja)ti na kaj, zadovoljiti se s čim (naspr. abnuere, repudiare); condicionem Pl., Ter., Ci., C., N., L., satisfactionem Ci., C., orationem, excusationem C., iudicium Ci. prista(ja)ti na, spustiti (spuščati) se v sodno razpravo, pacem L., augurium L., Val. Fl. ali omen Ci., L. = kot veljavno spozna(va)ti, legem, rogationem Ci. sprejeti, lex accipitur Vell., acc. nomen L. sprejeti ime (kandidata za častne službe), de plebe consulem non accipere Ci., acc. vitam Vell. V pogovoru brez obj.: accipio (sc. quae tu dixisti) Ter., Ci. ep., H. pritrjujem! tako bodi! dobro!

II.

1. spreje(ma)ti, vzeti, jemati koga, kaj: quas ego te per terras vectum accipio! V., te comitem (za spremljevalca) accipio V.; o neživih subj.: Delos errantem accepit O., terra vos accipiet reduces V., tum te quoque, Medica, putres accipiunt sulci V., sortem accepit galea V., navis accipit aquam (aliquantum aquae) L. ali imbrem V. ali campi accipiunt fluvium Cu. pijejo, accipit (Peneus) amnem Orcon nec recipit Plin. jo pripušča, a ne vpija, fluvius accipitur mari Cu., fugientes amnis accepit, Samnites castra sua accepere L., locus accipit austrum Cu. = leži proti jugu; pesn.: cervix crines fusos accipit V., alter ab undecimo me acceperat annus V., ubi (equum) quarta acceperit aestas V.; kje? (pravzaprav "s čim", sl. večinoma kam?) sam abl.: te gremio accipiet ... Dido V., hunc tu caelo accipies V., acc. milites urbe tectisve L., tellus fessos portu accipiet V., acc. auras follibus V. prestrezatī z ..., noctem oculis V.; kam? z in in acc.: armatos in arcem, Romanos in urbem L., eum in sinus suos O.; pren.: aliquem in civitatem Ci., L. med državljane, in amicitiam Ci. za prijatelja, in deditionem C., L., Cu. sprejeti predajo koga, in societatem L., in fidem Cu., aliquam in matrimonium T., Suet., Iust. (tudi samo aliquam Eutr.) vzeti za ženo, aliquem in matrimonium regnumque T. za moža in sovladarja, te ... in regnum meum accepi S. v svoje kraljestvo, toda: Vononem in regnum accipiunt T. za kralja (vladarja).

2. occ. (gostoljubno) spreje(ma)ti, pogostiti koga (s čim): illos porticibus rex accipiebat in amplis V.; večinoma z adv. določili: aliquem bene, eleganter Ci., laute H., hospitaliter Cu., aliquem hospitio Pl., Varr., Ci. ep., L., me accepit Aricia hospitio modico H., aliquem regio apparatu Ci., apparatis epulis L., socios dapibusque meroque O., regem convivio Cu.

3. pren. koga (dobro ali slabo) spreje(ma)ti, s kom kako postopati, ravnati: aliquem clementer Ci., L., honorifice, leniter Ci., quemadmodum essent accepti, audistis ex ipsis Ci.; večinoma v slabem pomenu = grdo spreje(ma)ti koga, obdelovati koga, zagosti komu: ut sum acceptus Pl. sem naletel, acc. aliquem vehementer Ci., aliquem verbis male Ci. razjeziti se nad kom, aliquem verberibus ad necem Ci., accipitur satis male a Curione Ci. ep.; voj.: male acc. aliquem Lentulus ap. Ci., N. koga v vojni hudo zdelati, potolči, poraziti.

III.

1. (s čutili ali duhom) spreje(ma)ti, zazna(va)ti: eae res, quae sensu accipiuntur Ci. čutno dojemljive stvari, acc. oculis animove sensum Ci., ut non solum auribus acciperetur, sed etiam oculis cerneretur N., acc. aliquid animo magis quam vultu L., accipite haec animis V. vzemite si to k srcu, pomislite na to, acc. aliquid benignis Pl. ali secundis L. ali pronis auribus T. rad (drage volje) poslušati, slišati (naspr. sinistris auribus acc. aliquid L. nerad slišati, poslušati); acc. solacia (tolažilne besede) O.

2. occ. slišati, poslušati, zaslišati: sonitum, gemitum V., clamorem S., L., orationem Ci., rationem consilii C., nostram nunc accipe mentem (naklep) V., acc. vocem, imperium Cu., acc. aliquid aequo animo, severe Ci.; abs.: acc. volenti animo (rad, rade volje) de ambobus S., moleste et acerbe Auct. b. Hisp.; z odvisnim vprašanjem: accipite nunc, quid imperarit Ci., accipe, qua ratione queas ditescere H., accipe z neodvisnim govorom: H. (Sat. II, 3, 307).

3. pren. z razumom spreje(ma)ti = z razumom doseči, doje(ma)ti, razume(va)ti: quae parum accepi Ci., haec accipi posse Ci., accepto causae genere et cognito Ci., ut ... celeriter acciperet, quae tradebantur N.; occ. kaj (v posebnem pomenu) razložiti (razlagati); z adv. določili: non recte accipis Ter., aliter tuum amorem atque est accipis Ter., id omen ita acceptum est L., sermones militum durius acc. C.; s predikativnim acc.: vzeti, jemati kaj za/kot kaj, šteti kaj v/za kaj: beneficium contumeliam Ci. ep., te auctorem frugum V., aliquid velut belli omen L., aliquid omen Cu., aliquid tamquam suum crimen T.; quid accipere debeamus figuram Q. kaj da si moramo predstavljati pod besedo "figura"; tako tudi pass.: Urbis appelatio etiam si nomen proprium non adicitur, Roma tamen accipitur Q. pod imenom "Mesto", ... se razume Rim; ret. (nam. predikativnega acc.) razne različice: acc. aliquid ad contumeliam Ter. ali in contumeliam Cu., Suet., aliquid in omen L., in prodigium, in superbiam, in deminutionem sui T., in bonam partem Ci. ep. ali bonas in partes Ph. z dobre strani, verbum in duas pluresve sententias Corn., aliquid in maius L., in solutum bonam voluntatem Sen. ph.; prodigii loco accipiebatur ipsa aquarum penuria T., funesti ominis loco acceptum est T.; quaeque dixerat, oraculi vice accipiens T.; acc. verisimilia pro veris L., omen pro tristi Cu., gurdos, quos pro stolidis accipit vulgus Q.

B. Subj. je pasiven:

1. preje(ma)ti, dobi(va)ti (naspr. dare, tradere, reddere): tres praemia primi accipient V., acc. litteras, nuntios Ci., adulterinos nummos pro bonis Ci., mare acceptum O. pogoltnjeno, acc. potionem, venenum Q., Suet.; pass. pomen v pogosti zvezi z ab (redkeje z de): pecuniam numeratam ab aliquo, hereditatem a patre N., rem a maioribus Ci. podedovati, exercitum ab aliquo C., stipendium de publico L., quas (res) eum dolo malo mancipio accepisse de Vario diceret Ci. ep.; z abstraktnim obj.: plausum Ci., salutem ab aliquo Ci., voluptatem ex re Ci. ep. slast (ob)čutiti ob čem, beneficiis ultro datis acceptisque Ci., acc. nomen C., Cu., praecepta C., veniam pro coniuge O., sacra Ap. oprijeti se skrivnostnega nauka, dati se uvesti vanj, pacem, veniam Iust.; pogosto = dobi(va)ti kaj v upravljanje, v oskrbo: provinciam, honorem ab aliquo Ci., munitionem S., muneris partem L., Albam regendam V., mare placandum Eutr. dobiti nalogo pomiriti morje; occ. (kaj neprijetnega) preje(ma)ti, dobi(va)ti, (pre)trpeti: plagam Varr., dolorem Ci., iniuriam (ab aliquo) Ci., C. idr., cladem C., L., Q. ali detrimentum C. poražen biti, calamitatem N. nesreča zadene koga, damnum H., vulnera, quae circum patrios muros accepit V.; pren.: accepit vulnus morte filii N. sinova smrt je zadala njegovemu srcu hudo rano.

2. pren. (za)slišati, izvedeti, preje(ma)ti (od prednikov): rem rumore C., reliquos deos ne famā quidem acceperunt C. o drugih bogovih niti govoriti niso slišali, haec audivimus (smo sami slišali) de clarissimorum virorum consiliis et factis, haec accepimus (smo izvedeli, vemo) haec legimus Ci., sic a patribus accepimus Ci., ut de Hercule accepimus Ci. kakor se poroča o Herkulu, acc. tertium signum tubā Cu., acceptā clade partium Fl.; z ACI: sic a maioribus nostris accepimus, praetorem quaestori suo patris loco esse oportere Ci., accipio patres id aegre tulisse L.; z odvisnim vprašanjem: quae gerantur, accipies ex Polione Ci. ep.; occ. (na)učiti se česa: usus (vojna vaja) ac disciplina, quae a nobis accepissent C., acc. primas artes ab iisdem magistris O., elementa prima literarum Eutr. — Od tod adj. pt. pf. acceptus 3 "prijazno (ljubeznivo) sprejet", dobrodošel, drag in mil, priljubljen, prijeten, všečen; o osebah: accepti affines Val. Max.; z dat.: qui maxime plebi acceptus erat C., homo tam acceptus popularibus S., quo carior acceptiorque omnibus erat S., longe ante alios acceptissimus militum animis L., longe acceptissimus Parmenioni Cu., divitibus gens acceptissima nostris Iuv.; s praep.: servus apud te acceptissimus Pl., pacis artibus vix quisquam Traiano ad populum acceptior exstitit Fr.; o stvareh: munus gratum acceptumque N., quod vero approbaris, id gratum acceptumque habendum Ci., acceptius genus gratiarum Plin. iun.; z dat.: eam rem senatui populoque Romano gratam acceptamque esse Ci., nihil est deo acceptius quam ... Ci., oratio plebi acceptior L., quae acceptissima diis essent, sacra instituere L.; z in: tanto acceptius in vulgum, quanto ... T.

Opomba: Accipin = accipisne, accep(i)stin = accepistine: Kom. Star. fut. II. accēpsō: Pac. ap. Non.

aditicula -ae, f (demin. aditus) ozek dohod, dohòdek: Iul. Val.

allowance¹ [əláuəns] samostalnik
dovoljenje; dopustitev, privolitev, odobritev; dohodek, renta, plača, denar za male potrebe, podpora; obrok hrane
tehnično toleranca; odškodnina, popust, odbitek; doklada

at no allowance neomejeno
to be put on short allowance dobivati pičlo hrano; podražiti življenje
child allowance otroška doklada
daily allowance dnevnica
family (ali dependents') allowance družinska doklada
pocket allowance denar za drobne potrebe
to put upon allowance racionirati; medicina predpisati dieto

bénéfice, populaire bénef [benefis, benɛf] masculin dobiček; korist; dohodek; prihranek; ugodnost; pravica, privilegij

bénéfices de l'année letni prebitek
bénéfice brut, net bruto, neto dobiček
bénéfice des circonstances attenuantes pravica do olajševalnih okolnosti
bénéfices pluriel commerciaux, industriels poslovni dobiček
bénéfice ecclésiastique (cerkvena) nadarbina, beneficij, prebenda
bénéfice d'exploitation prometni dobiček
bénéfice de gestion prihranek pri upravnih stroških
bénéfice de placement dobiček iz naložb kapitala
bénéfice du pauvre pravica, privilegij revnih
sous bénéfice d'inventaire s pridržkom naknadne preveritve
distribution féminin d'un bénéfice, répartition féminin de bénéfice delitev dobička
excédent masculin de bénéfice presežek v dobičku
impôt masculin sur les bénéfices davek na dobiček, na dohodke
marge féminin de bénéfice (brut) marža, razlika med prodajno in kupno ceno
part féminin de bénéfices delež na dobičku
participation féminin aux bénéfices udeležba pri dobičku
donner un spectacle au bénéfice de prirediti predstavo v korist ...
être intéressé aux bénéfices biti udeležen pri dobičku
faire de beaux bénéfices, (populaire) faire du bénef doseči (lep) dobiček
il a été élu au bénéfice de l'âge bil je izvoljen, ker je bil najstarejši
rapporter des bénéfices donašati dobiček