Franja

dobrot|a [ó] ženski spol (-e …)

1. lastnost: die Güte
srčna dobrota die Herzensgüte

2. dejanje: die Wohltat

3. hrana, pijača die Gaumenfreude
|
dobrota je sirota Undank ist der Welt Lohn

dobròta ž dobrota: dobrota rada, zemlje; čovjek, čovek rijetke -e; vašom -om pošlo nam je za rukom; dobrota zemlje, vune, mesa

dobróta kindness; goodness; benevolence; (blagost) mildness, leniency, gentleness, good nature; (usluga) favour

sama dobróta ga je he is kindness itself
na mizi je mnogo dobrót on the table there are many good things
iz dobróte out of kindness
izkazati dobróto komu to do someone a kindness
izrabljati dobróto kake osebe to encroach upon someone's kindness
kako naj se zahvalim za Vaše mnoge dobróte? how can I thank you for your many kindnesses?

dobróta bonté ženski spol , bienfait moški spol

sama dobrota ga je il est la bonté même, sa bonté ne connaît pas de limites
tudi nesreča ima svojo dobroto à quelque chose malheur est bon
na mizi je bilo mnogo dobrot sur la table il y avait beaucoup de bonnes choses
srčna dobrota bonté ženski spol du cœur

dobróta (-e) f

1. bontà, benevolenza

2. bene; favore, premura, attenzione:
izkazovati dobrote fare del bene a; usare attenzioni, premure verso qcn.

3. (dobra jed ali pijača) leccornia; cibo prelibato, bevanda prelibata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. pravna dobrota divieto di testimoniare
pren. sama dobrota ga je è la bontà in persona
PREGOVORI:
dobrota je sirota il mondo è ingrato

dobróta ž
1. dobrota: materina, srčna dobrota
2. dobročinstvo: zahvaliti se komu za prejete -e
3. obično mn. dobra jela i dobra pića: miza je polna rasličnih dobrot

dobróta bondad f ; beneficio m ; favor m ; obra f de caridad

srčna dobrota bondad f de alma
sama dobrota ga je (él) es la bondad en persona
izkazati dobroto komu hacer bien a alg

dobróta -e ž., доброта́ -и́ ж., ла́ска -и ж.

dobróta -e ž
1. bunătate
2. bunăvoinţă, amabilitate

доброта f dobrotljivost, srčna dobrota

доброта f (zast.) dobra kakovost

доброта́ -и́ ж., dobróta -e ž.

beneficencia ženski spol dobrodelnost, dobrota

función de beneficencia dobrodelna predstava

beneficentia (benificentia) -ae, f (beneficus, benificus) dobrodejnost, dobrodelnost, dobrota, dobrotljivost: Sen. ph., It., beneficentia, quam eandem vel benignitatem vel liberalitatem appellari licet Ci., beneficentiā adversus supplices uti T.

beneficio m (pl. -ci)

1. beneficij, dobrota, korist; ugodnost:
colmare qcn. di benefici koga zasuti z dobrotami
trarre beneficio dalla cura imeti koristi od zdravljenja
beneficio di legge zakonska ugodnost
con beneficio d'inventario pren. z (določenimi) pridržki

2.
beneficio ecclesiastico relig. cerkveni beneficij

beneficio moški spol dobrota, prid, korist; dar; dobiček; nadarbina

a beneficio de zaradi, v prid
sin oficio ni beneficio brez zaslužka, brezposeln
a beneficio de inventario s premislekom, nalašč, hoté
en beneficio izkoriščan (rudnik)

beneficium (benificium) -iī, n (benefacere)

1. dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, milost: ut malefacii quam beneficii potius immemores essent L., in re publica multo praestat benefici quam malefici immemorem esse S., senatus et populus Romanus benefici et iniuriae memor esse solet S., nec enim si tuam ob causam cuiquam commodes, beneficium illud habendum est, sed feneratio Ci., beneficium alicui dare Ci. ali alicui tribuere Ci., N., Cu., Sen. ph. ali alicui offerre C. ali in aliquem conferre (deferre) Ci. ali beneficio aliquem afficere Ci. dobroto izkaz(ov)ati komu, beneficia accipere (ab aliquo) Ci. dobrote preje(ma)ti (od koga), beneficio devinciri (obligari) Ci., beneficium tueri Ci., Plin. iun. dobroto v srcu ohraniti, hvaležno priznavati, beneficia mutua N. medsebojne usluge, alicuius beneficia in aliquem C., S. zasluge za koga, aliquid in beneficii loco petere Ci. ali in beneficio relinquere L. kot uslugo (milost), in summo beneficio impetrare Ci. kot veliko dobroto (milost), beneficii causā ali per beneficium Ci. iz dobrote (ljubezni).

2. abl. beneficio po posredovanju, po prizadevanju, po zaslugi, s pomočjo, zaradi česa, po čem: hoc beneficio Ter. s tem sredstvom, beneficio suo Ariovistum finem facturum iniuriis C., beneficio deorum C. z božjo pomočjo, nostri consulatus beneficio Ci., beneficio sortium C. po žrebanju, beneficio silvarum Hirt. v varni zaščiti gozdov.

3. drž.pr.
a) ugoditev, odlikovanje, odlika, počastitev, podelitev (kake službe ali časti), povišanje ali napredovanje (v službi), predpravica: S., T., populi Romani beneficium sibi extorqueri C., Atticum civem facere studebant, quo beneficio uti (sprejeti) noluit N., cum suo magno beneficio esset Ci. ker mu je bilo njegovo priporočilo v veliko hvalo, ut tribuni militum … a populo crearentur, quae antea … dictatorum et consulum ferme fuerant beneficia L. predpravica, cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur Ci. je postajalo predpravica ljudstva, in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. (gl. aerārium pod aerārius), in beneficium recepti Vell. v podelitev državljanstva, centuriones sui beneficii Suet. njegove kreature; aliquid sui beneficii facere storiti kaj odvisno od svoje milostne volje Suet., Iust., pren.: Sen. ph.
b) svoboščina, posebna pravica, pooblaščenje: beneficium militare, anulorum, religionis Icti., beneficium liberorum Suet. oprostitev od sodništva zaradi določenega števila otrok.

Opomba: Sinkop. obl. (vulg.) benficium: Pl., Ter., Ph.

benevolence [binévələns] samostalnik
dobrohotnost, dobrota, naklonjenost, radodarnost

benignidad ženski spol dobrotljivost, dobrota, blagost

benignità f

1. dobrota, dobrotljivost, dobrohotnost, ljubeznivost:
usare benignità verso qcn. biti ljubezniv s kom

2. blagost, prizanesljivost