Franja

dobrika|ti se (-m se) sich einschmeicheln bei; pes: herumschwänzeln um; samo človek: sich lieb Kind machen bei

dobríkati se to flatter (komu someone); to coax; to wheedle; to curry favour (komu with someone)

dobríkati se flatter, cajoler, câliner, faire le câlin , familiarno être tout miel avec, passer la main dans le dos de (ali à) , passer de la pommade à, caresser, faire des caresses à

dobríkati se (-am se) imperf. refl. blandire, accattivarsi, amicarsi; lusingare

dobríkati se -am se umiljavati se, dodvoravati se, ulagivati se, laskati: zaman se ji dobrikaš

dobríkati se lisonjear, halagar, adular (komu a alg) ; decir cosas lisonjeras , fam dar coba (ali dar jabón) a alg

dobríkati se -am se nedov., задо́брювати -рюю недок.

dobríkati se -am se nedov. a se linguşi

adulá -éz vt. laskati se, prilizovati se, dobrikati se

adulate [ǽdjuleit] prehodni glagol
prilizovati, laskati, dobrikati se

adūlō -āre -āvī -ātum (prim. adūlor), star. in pesn. = adūlor -ārī

1. oplaziti, smukati se ob kaj: (lovia stella) caudā nostrum adulat sanguinem Acc. ap. Ci. otira ... smukaje mojo kri.

2. (o psih) vrtorepno privijati se h komu, dobrikati se: gannitu vocis adulant (canes) Lucr.; pren. (o vodi) rahlo splakovati: Stat.

3. pren. (o človeku) priliznjeno smukati se okrog koga, prilizovati se komu, sliniti se komu, klečeplaziti: aliquem Val. Max., Aus.; v zgodnejšem obdobju skoraj samo pass.: adulati erant ab amicis Cassius Hemina ap. Prisc., nec adulari nos sinamus Ci.; occ. priliznjeno nagovoriti (nagovarjati): sic adulant Ap.

adūlor -ārī -ātus sum (ad in ūlārī)

1. (o psih in zvereh) priliznjeno privijati se h komu; abs.: ferarum agmen adulantum O., nostra adulantes comitant vestigia (lupi, ursae leaeque) O., more ... adulantium canum Gell.; z acc.: illi (mites canes) furem quoque adulantur Col., adulantes dominum ferae Sen. ph.

2. pren. (o človeku) priliznjeno smukati se okrog koga, po pasje dobrikati se, sliniti se, prilizovati se komu, klečeplaziti; abs.: Q., aperte ... adulantem nemo non videt, nisi qui admodum est excors Ci., adulandi libido T.; z acc.: T., fortunam alterius Ci., omnes Ci., plebem L,; z dat.: adulatus est Antonio N., adulari praesentibus L., singulis Cu.; occ. suženjsko (klanjaje se, kleče) pozdraviti (pozdravljati) ali počastiti = προσκυνεῖν: more adulantium ... procubuerant L., adulari regem Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. adūlāns -antis vrtorep, dvorjansko priliznjen: verba adulantia Plin. iun. dvorjansko laskave besede, quid adulantius quam delicta non exsequi? Tert. Adv. adūlanter: Aug.

amadouer [-dwe] verbe transitif dobrikati se (quelqu'un komu), pomiriti, pridobiti zase (z laskanjem)

blandior -īrī -ītus sum (blandus)

1. prilizovati, laskati, dobrikati se komu, milovati, ljubkovati koga; abs.: quippe qui (callidus adulator) etiam adversando saepe adsentetur et litigare se simulans blandiatur Ci., modo blanditur, modo... terret O., pavidum (poniglavo) blandita O.; blandiri inter se Plin. (o golobih); pogosto z dat.: cur matri blanditur? Ci., cessit... tibi blandienti ianitor aulae H. tvojemu dobrikanju, Venus... sic patruo blandita est O., blandiri votis suis T. verjeti temu, kar si kdo želi, blandiebatur coeptis fortuna T. „se je smehljala“, blandiri auribus alicuius Plin. iun., blandiri sibi Ulp. (Dig.) laskati samemu sebi, domišljati si, varati samega sebe, blandiri sibi inepta spe Sen. ph., blandiri sibi de ipsius indulgentia Aug.; s finalnim stavkom: fama est... Hannibalem... pueriliter blandientem patri Hamilcari, ut duceretur in Hispaniam,... iure iurando adactum se... hostem fore populo Romano L. dobrikajoče proseč; blandientes oculi Iust. milo pogledujoče.

2. pren. goditi, ugajati, prijati, mikati, vabiti: video, quam suaviter voluptas sensibus nostris blandiatur Ci., suā blanditur pōpulus umbrā O., blandiente inertiā T.; adj. pt. pf. blandītus 3 (= blandus 3) mičen, prijeten: rosae Pr., peregrinatio Plin. — Soobl. v act. blandiō -īre; od tod: blandirem Ap. (v najboljših rokopisih blandirer), blanditus (pt. pf.) labor Verr. ap. Prisc., blandiendo (pt. fut. pass.) duce Sen. tr.

blandire v. tr. (pres. blandisco)

1. knjižno božati; pren. lajšati, blažiti:
blandire i dolori altrui lajšati tujo bolečino

2. pren. laskati, dobrikati se

3. podpirati, podpihovati:
blandire le passioni podpihovati strasti

cajoler [kažɔle] verbe transitif ljubkovati, božati; razvajati; dobrikati se (quelqu'un komu)

caress¹ [kərés] prehodni glagol
ljubkovati, poljubljati, božati, objemati; dobrikati se

caresser [-rɛse] verbe transitif božati, ljubkovati; laskati se, dobrikati se; spogledovati se, koketirati; gojiti (nado, načrt)

caresser quelque chose du regard nežno, zadovoljivo, poželjivo kaj gledati
caresser un espoir upati
caresser une chimère, un rêve sanjariti
caresser les côtes à quelqu'un (familier, ironično) pretepsti koga

cēveō -ēre

1. pri spolnem odnosu gibati, vrteti zadnjico (o moškem, prim. crīsō): Pl. ap. Non., Mart., Iuv.

2. pren. (kakor pes) vrtorepiti, dobrikati se, prilizovati se: Pers.

coax¹ [kouks] neprehodni glagol & prehodni glagol
laskati; dobrikati se; (pri)mamiti, prilizovati se

to coax s.o. into doing s.th. z dobrikanjem koga pripraviti, da kaj naredi
to coax out izmamiti