-
àmeticē, àmetimicē, àmetom prisl. (t. ameten, ar.) popolnoma, do kraja, čisto: smrt ametice kosi; neprijateljsku vojsku potukli smo ametice; marva crkava ametice
-
bùtum, bùtun neskl. prid. (t. bütün)
1. ves, cel: smije ti se butum Bosna
2. prisl. vse, do kraja: sve bi ovo butum trebalo zapaliti
-
down3 [daun] prislov & predlog
dol, doli; spodaj, navzdol; na tleh; na tla; v postelji; do kraja; tik do
to be down oslabeti
to bear down pluti v zavetje
to burn down pogoreti
to die down poleči se
to climb (ali come) down spuščati se
to drop down on s.o. strogo koga grajati
to get down spustiti se; pogoltniti
to get down the bedrock priti stvari do dna
down to the ground popolnoma, temeljito
all down history skozi vso zgodovino
down at heels (and out at elbows) zanemarjene zunanjosti
from king down to cobbler od najvišjega do najnižjega
to let go down the wind opustiti
to look down upon s.o. zaničevati, omalovaževati koga
money (ali pay) down takojšnje plačilo
down on the nail takoj
down in the mouth potrt
down and out popolnoma brez sredstev, gladujoč, sestradan; uničen; za borbo nesposoben
one down the other drug za drugim
to put down zapisati
to run s.o. down slabo o kom govoriti
run down od dela izčrpan
to take s.o. down the peg ponižati koga
to talk down to s.o. razumljivo komu govoriti
down town v mesto, v središče mesta
down under pri antipodih, v Avstraliji
to write down zapisati
worn down ponošen
down the wind z vetrom
down on one's luck potrt
-
off1 [ɔ(:)f] prislov
1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)
2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)
3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)
4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)
5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)
6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)
7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)
8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)
9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)
10. šport
ne v formi
11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)
12.
Razno:
be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?
-
out2 [áut] prislov
1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)
2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)
3.
ne na delu (a day out prost dan)
4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju
5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)
6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)
7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)
8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran
9. politika
ne v vladi (the democrats are out)
10.
ne v vaji (my fingers are out)
11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)
12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)
13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)
14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)
15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)
16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)
17. aeronavtika
končan (pogovor)
18.
razno
out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj
-
per (prim. skr. pári okrog, ob, gr. περί, πέρι)
A. adv. kot predpona
1. okoli in okoli, po vrsti, ob … , pre … : peragrare, perequitare, perspicere, perquirere, perlegere.
2. skozi pre … , raz … : percutere, perfodere, perlucēre, percurrere, perennis, perscindere, perfringere.
3. do kraja, popolnoma, do..., pre...: perficere, perscribere, permanere, perpeti.
4. zelo, prav, pre...: tako poseb. pri adj. in adv. (prim. gr. περικαλλής): perabsurdus, peramplus, permagnus; pa tudi pri glag.: peraestimare, perpopulari, perosus; dovršitev dejanja zaznamujejo glag.: perficere, perscribere, perorare, trajanje pa: perpeti, persequi, pertinere. — Naslonke (poseb. pron. in -que) včasih ločijo per od njegovega adj. ali adv. (redkeje glag.): altera pars per mihi brevis fore videtur Ci., per mihi benigne respondit Ci., te per videre velim Ci., pergrata perque iucunda Ci. Sledečemu l se per včasih priliči: pel-licio iz *per-lacio, pel-luceo iz per-luceo; drugi del sestavljenke takrat nav. oslabi: perficio, pertineo, pellicio, perpetior, perfringo, perquīro (iz glag. facio, teneo, lacio, patior, frango, quaero); tako tudi: perennis, peregre iz annus, ager. če ostane glag. vokal nespremenjen, je to pasestavljenka (rekompozicija).
5. čez = čez mejo ali mero, čezmerno, prekomerno, predaleč; od tod v slabo; za..., z..., s... itd.: pellicere, perdere, perire, peierare.
B. praep. z acc. (včasih v anastrofi: culmina per hominum V., fata per Aeneae V.; prim. parumper, paullisper, semper).
I. krajevno
1. okoli (okrog) po, po, po vrsti: equites per oram disponere C., per agros vagari C., per terrarum orbem celebrari S., iter per Siciliam facere Ci., iactata per undas V., Cyclades sparsae per aequor V., pacem per aras exquirunt V. hodeč od žrtvenika do žrtvenika, okrog ob žrtvenikih, per domos invitari L. od hiše do hiše, supplicare per compita L. hodeč iz ulice v ulico, po vseh ulicah, per manus tradere C., L. iz roke v roko, per circum triumphali veste uti T.; tako tudi: incedunt per ora vestra magnifici S. v vaši navzočnosti, vpričo vas; prim.: per hostium oculos traduci L. pred očmi sovražnikov, nitidus quā quisque per ora cederet H., per ora hominum ferri Plin. iun., per ora civitatium traduci Iust., per triumphum agi C. v zmagoslavju, zmagoslavno.
2. (tja) po, (dol) po, čez, preko, ob, poleg, vzdolž: per temonem percurrere C., se per munitiones demittere C. demitti per tegulas Ci., per gradūs deici L., dum te fugeret per flumina V.
3. skozi, čez: ire per Aeduorum fines, per Sequanos C., per ignes O., ire per feras O. ali per umbras V. okrog, med, per forum duci in aedem Concordiae Ci., per membranas oculorum cernere Ci. —
II. časovno
1. ob, med, v: Ter. idr., per idem tempus Ci., per eos dies praetor Brundisinus venit L., per concilium loqui C., per aestum sitim restinguere V. opoldne, per somnum visa imago V. v snu, v sanjah, per ludos scorta rapere L. med.
2. po, skozi ((za) kako dolgo): ludi decem per dies facti sunt Ci., incendium per duas noctes tenuit L., Siciliam per triennium vexavit Ci., oppugnata domus per multas horas Ci., per totam vitam Cu.
3. (pri subst., ki izražajo kako stanje, navidezno v modalnem pomenu) med, v, ob: per seria et ludum Cu., per otium L., per iram fecit Ci. (med jezo =) v jezi, multa per furorem effata V., per tacitum Ganges fluit V. v miru, mirno. —
III. v instrumentalnem pomenu
1. zlasti v pomenu po (z loc.): Eutr., per tot … imperia in summum fastigium evectus Vell.; (pri osebah) po, s pomočjo, od: per exploratores certior factus C., per speculatores cognovit C., istius iniurias per vos ulcisci Ci., per internuntios colloqui cum aliquo N., Christus per Pontium Pilatum supplicio adfectus est T., per errorem in fraudem incurrere Ci.; od tod: virtus per se ponderanda N. sama po sebi, castra exigua per se C., per se, quae videbantur, administrabant C. sami od sebe, samostojno, ne da bi jim bil kdo ukaz(ov)al, per se erant infideles C., per se nihil audet C. sam od sebe, samostojno, brez tuje pripomoči; tako tudi: per me, per te L., S., per omnia L. povsem, docela, popolnoma, per occasionem L. ob priložnosti.
2. z oslabelim instrumentalnim pomenom (pri stvareh) po, ob, z (s): aegre per manus tractus servatur C. z rokami, de muris per manus demitti C. z rokami, po rokah, per epistulas, litteras N. pis(me)no, per inducias decipere aliquem Ci.; navidezno v modalnem pomenu: per vim temptare iter C. po sili, s silo, siloma, nasilno, per dolum, per fraudem S., N. zvijačno, kovarno, per contumeliam C. na sramoten način, sramotno, per cruciatum interfici C. kruto, per commodum L. udobno, lagodno, ležerno, per artem V. umet(el)no.
3. pod pretvezo, z izgovorom, pod obrazem (plaščem), pod imenom, pod krinko, navidezno, češ da: fraudare aliquem per tutelam aut societatem Ci., per causam exercendorum remigum C. češ da se morajo uriti, per Caecilium accusatur Sulla Ci. pod Cecilijevim imenom; poseb.: per fidem aliquem circumvenire C. ali laedere Ci. s krivo prisego. —
IV. kavzalno
1. zaradi, spričo, vsled, iz: per mollitiem animi Cu., qui per aetatem ad pugnam inutiles videntur C., per causam (da bi) equitatūs cogendi discedit C., per avaritiam decipere Ci., per metum potius quam voluntate L.
2. (poseb. pri osebah) zaradi, zadélj, zatégadélj, s strani, kar (kolikor) je na kom, v moči koga, kar (kolikor) zadeva koga, je odvisno od koga: Ter., Eutr. idr., aeque hoc per senatum efficere potuit N., trahantur per me (zaradi mene) pedibus omnes rei Ci., si per me licuisset Ci. z moje strani, si per suos esset licitum N. z njihove strani, id per se fieri licere C. kolikor je odvisno od njegove volje, quod per leges liceret Ci. kar zadeva zakone, per Afranium stare, quominus proelio dimicaretur C. na Afraniju je, v Afranijevih rokah (moči) je, od Afranija (Afranijeve volje) je odvisno, per ceteros non stetit, quin … Cu. drugi so bili krivi, da … , per valetudinem Ci., L. zaradi zdravja (zdravstvenega stanja).
3. (pri rotitvah) zaradi, na, pri: per deos iurare Ci., oro te per deos Ci., per deos perque foedera obtestabatur C., per sidera testor, per superos V., per deos (immortales)! Ci., per deos atque homines! Ci., per maiestatem imperii S., per dextram te istam oro Ci. Per je pogosto ločen od svojega sklona: Ter., per ego has lacrimas oro V., per ego … iura precor L., per ego te deos oro Pl.; podobno: per vos et fortia facta ne fidite V. (nam.: oro vos per fortia facta), per si qua est fides V. (= per fidem, si qua est).
-
restlos do konca, do kraja, popolnoma
-
scéla
I. pril.
1. iz jednog komada: scela narejena obleka
2. potpuno, do kraja: vrata so scela odprta
3. u cijelosti (ce-): značaji v drami so scela urezani
II. pril. u pridjevskoj službi, iz jednog komada: kip je scela; drži se leseno, kakor da je scela
-
skrôz prisl.
1. skozi in skozi: skroz mokar, pokisao
2. popolnoma, do kraja, čisto: skroz pokvaren
3. do dna: skroz poznavati koga
4. do konca: uzimam tramvajsku kartu skroz; skroz-naskroz skozi in skozi
-
stȁti stȁnēm
1. postaviti se: stati na svoje noge; stati u red stopiti v vrsto
2. stopiti: stati komu na nogu
3. obstati, ustaviti se: konji stadoše sredi puta; stalo mu je srce; mašina je stala
4. nehati: kiša je stala
5. stopiti v veljavo: zakon je stao na snagu
6. upreti se: stati na put zloupotrebama
7. iti, spraviti v: koliko ljudi može da stane u ovu dvoranu?; u džak može da stane 50 kg brašna
8. vstati: on ne može više da stane
9. poleči se: vjetar je stao
10. začeti: stadoše se svađati; ona je stala pjevati
11. stati: to ga je stalo grdnih muka; to bi ga moglo stati glave
12. biti do česa: mnogo mi je stalo do toga da ga uvjerim; nije mi stalo do nekoliko dinara
13. biti odvisno: to je sve stalo do tebe
14. stopiti pred: stati pred sud
15. začeti roditi: vinograd je stao na rod
16. priti do dna, do kraja: stati čemu na kraj
-
through [ɵru:]
1. predlog
skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od
all through his life (skozi) vse svoje življenje
through the night preko noči
the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
to get through one's work opraviti, končati svoje delo
to get through an examination napraviti izpit
to have been through s.th. doživeti kaj
to look through the window gledati skozi okno
they marched through the town korakali so skozi mesto
to roam (all) through the country obresti vso deželo
to run away through fear od strahu zbežati
to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
to send a letter through the post poslati pismo po pošti
2. prislov
skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca
through and through skoz in skoz, popolnoma
to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
to be through with a job imeti neko delo za seboj
he is not yet through on še ni gotov
I am through with my work gotov sem s svojim delom
I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
to be wet through biti skoz in skoz premočen
this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
to carry a matter through izvesti neko stvar
to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
to run s.o. through prebosti koga
the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
to put s.o. through koga telefonsko zvezati
I read the book through prebral sem knjigo do kraja
3. pridevnik
prehoden, tranziten; direkten
through carriage (coach) direkten vagon
through passage prost prehod
through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
through traffic prehoden, tranziten promet
-
up3 [ʌp] prislov
1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj
up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije
2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo
up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever
3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.
to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo
4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj
to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana
5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah
high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji
6.
v mestu, na univerzi, v šoli
up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice
7. up to
a) (vse) do; proti, prek
up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno
up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati
8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)
I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)
9.
up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do
-
дополна do kraja, docela
-
circumagō, agere -ēgī -āctum
1. okoli voditi, obrniti (obračati), vrteti: suovetaurilibus circumaguntur verres, aries, taurus Varr., in adorando totum corpus c. Plin. celo telo sključiti = do tal pripogniti; circumagi (o sužnju) osvoboditi (osvobajati) se, ker je gospodar na forumu prijel sužnja za desnico in ga vodil okrog, v znamenje, da je osvobojen, pren.: Sen. ph.; med. circumagi ali refl. circumagere se vrteti se, obrniti (obračati) se: chamaeleonis oculos ipsos circumagi totos tradunt Plin., collum circumagit se Plin., rotunda, quae perpetuo diebus ac noctibus vice mundi circumageretur Suet.
2. occ.
a) circumagere aliquid vleči se okoli česa, obsegati kaj: Aegaeum pelagus... terras... magno ambitu... circumagit Mel.
b) c. aliquem aliqua re obda(ja)ti koga s čim: eos muro circumegit Lact., erat pallio circumactus M. ogrnjen, solis... caput radiis perfusum circumactumque M.
c) c. aliquid kaj okrog potegniti, izpeljati: aratro circumagebant sulcum Varr.
č) circumagere se ali circumagi (v loku, okrog) se vleči, se razprostirati: circumagente se terrarum fronte in occasum Plin., conchae in orbem circumactae Plin. krožno zavite, circumacta curvataque litora Plin. iun.
3. v loku voditi = obrniti (obračati), kreniti, zasukati: equos L., Cu., hastas in venientem ex transverso hostem L., aciem, signa L. vojsko zasukati, circumagi in frontem Cu. poravnati se, c. navem in proram Plin., corpora, unde clamor acciderat T., se ad dissonos clamores L., quacumque classis se circumegerat L., circumagente se vento L. ker se je sprevrgel; preg.: circumagetur hic orbis L. potegnil bo drug veter; pren.: quo te nunc circumagas? Iuv. kam se boš zdaj obrnil? kako se boš zdaj branil? hic paulum circumacta fortuna est Fl. se je obrnila; c. alvum, vesicam Plin. v nered spraviti.
4. pren.
a) (o času) circumagi ali se circumagere tek dovršiti, preteči, miniti: Lucr., Plin. iun., nobis in ipso apparatu annus circumactus est L., aestas se circumegit L., circumactis decem et octo mensibus L. po preteku, triennio circumacto Plin.
b) (o duhu, srcu) dovesti (dovajati) na druge misli, preveriti (preverjati): rumoribus vulgi circumagi L., alieni momentis animi circumagi L., una voce circumegit et flexit Suet., universum prope genus humanum in se c. Plin. na svojo stran spraviti.
c) o drugih abstr.: volubili orbe circumagi Plin. iun. v hitrem menjavanju vrstiti se.
5. v pass. da(ja)ti se od kraja do kraja voditi, gnati, tirati, vlačiti: nil opus est te circumagi H. z menoj pohajati, huc illuc clamoribus circumagi T.
-
dodojíti -im, dodojil dodojila
1. dodojiti, prestati dojiti: svinjo je prodal, ko je -ila
2. dodojiti, dojiti do kraja: otroka ni dodojila
-
dòdrijeti dȍdrēm (ijek.), dòdrēti dȍdrēm (ek.) dotrgati, do kraja raztrgati: dodrijeti haljine
-
dogovoríti -im, dogovoril -ila
I. dogovoriti, do kraja iskazati, reći: komaj je dogovoril te besede
II. dogovoriti se dogovoriti se, ugovoriti s kim, sporazumjeti (-me-) se: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorjene cene; sestati se na dogovorjenem mestu
-
dòklati dòkoljēm doklati, do kraja zaklati: on ga zakla, ali ga ne dokla
-
domériti -im
1. domjeriti (-mer-), dodati pri mjerenju
2. domjeriti, premjeriti do kraja
-
dopéči -pečem, dopeci pecite; dopekel -pekla
1. dopeći, do kraja ispeći: dopeči krompir
2. dopeći, dodatno ispeći: dopeči še nekaj peciva