Franja

dno [ò] srednji spol (dna)

1. posode, omare …: der Boden, -boden (soda [Faßboden] Fassboden, s šobami Düsenboden, kotla Kesselboden; resonančno Klangboden/Resonanzboden/Schallboden, sitasto Siebboden); tehnika v obliki plošče: die Bodenplatte, Grundplatte, Fußplatte; pločevinasto: das Bodenblech, der Blechboden; (podstavek) der Unterboden
dvojno dno der Doppelboden
vozila: dno vozila der Boden
zaščita dna vozila der Unterbodenschutz
tehnika motor pod dnom vozila der Unterflurmotor

2. vode: der Grund, -grund, der Boden, -boden
morsko dno der Meeresboden, der Meeresgrund
pekla, duše: der Grund
figurativno iti/priti stvari do dna einer Sache auf den Grund gehen/kommen

3. (najnižje mesto) die Sohle, -sohle
dno doline die Talsohle, der Talboden, der Talgrund
dno predora die Tunnelsohle

4. (prosta globina) v jaških ipd.: der Sumpf, der Schachtsumpf

5. anatomija lobanje: die Basis, die Schädelbasis

6. strani, tabele: der Fuß (na dnu strani/tabele am Fuß der Seite/Tabelle)
šport dno tabele das Tabellenende
|
z dvojnim dnom doppelbödig (tudi figurativno)
z ravnim dnom pomorstvo flachgängig
pritisk na dno der Bodendruck
brez dna bodenlos (tudi figurativno), grundlos
figurativno to je izbilo sodu dno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus
figurativno sod brez dna ein [Faß] Fass ohne Boden
do dna bis zum Boden
do dna por porentief
figurativno do dna duše/srca zutiefst, ins Innerste
figurativno do dna pekla bis in den Höllengrund
figurativno priti čemu do dna (einer Sache) auf den Grund kommen, problemu: (ein Problem) ausloten/ausreizen
figurativno izpiti kelih do dna den Kelch bis auf die Neige leeren
iz dna srca/duše aus tiefstem Herzen
na dnu: zuunterst, (v globini) in der Tiefe, figurativno auf dem Tiefpunkt
figurativno na dnu srca in tiefster Seele, tief im Herzen
v dno figurativno smiliti se v dno srca in der Seele leidtun

dnȍ s, redko mn. -dna
1. dno: dno mora, suda; morsko dno; dno posude, kotla, zdenca, bunara; to je bačvi izbilo dno; uvrijediti, uvrediti koga do -a duše; zagledati čaši dno srkati ga
2. skrajnost: biti na -u sobe, sela, polja
3. u laži je plitko dno laž ima kratke noge

dno pred. z rod. na dnu: dno pakla; do njega položite još i mač dno groba; dno njegovih nogu pri njegovih nogah

dnó bottom; ground

brez dna bottomless
iz dna mojega srca moje duše from the bottom of my heart
dnó ladje bilge, bilges pl
škatla z dvojnim dnom a box with a false bottom
izpij do dnna! bottoms up!, no heeltaps!
iti na dnó (potopiti se, o ladji ipd.) to go to the bottom
iti (stvari) do dna to get down to rock bottom
priti na dnó zadeve, stvari to get to the root of the matter
dotakniti se dna, priti do dna to touch the bottom
priti čemu do dna (figurativno) to get to the bottom of something
izbiti dnó to knock the bottom out of
to izbije sodu dnó (figurativno) that tops everything
kakšno dnó je tu, pesek ali blato? what is the bottom here, sand or mud?

dnó -a s, gen. mn. dnov ili dan, lok. mn. na dnih, na dneh
1. dno: vstaviti, izbiti sodu dno; kovček z dvojnim -om; dno ladje, panja; izpiti kozarec do -a
iskapiti čašu; zajeti vodo z -a
zahvatiti vodu sa dna; potopiti na dno morja
2. dubina: iz -a duše je prepričan; iz -a srca sem ti hvaležen; do -a
do kraja, sasvim, potpuno: spoznati koga do -a
3. ta človek nima -a
uvijek (uvek) je gladan

dnò fond moški spol

do dna jusqu'au fond, à fond, minutieusement, radicalement, entièrement
iti stvari do dna aller au fond des choses (ali de l'affaire)
na dnu au fond
iz dna srca du fond du cœur, très sincèrement
resonančno dno caisse ženski spol de résonance

dnò (-à) n

1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico

dnò fondo m

na dnu a(l) fondo
iz dna srca con toda el alma, de todo corazón
dotakniti se (priti do) dna (v vodi) tocar fondo, hacer pie
iti na dno (potopiti se) irse a fondo
izpiti čašo do dna apurar el vaso
to izbije sodu dno ¡es el colmo!; eso colma la medida

dnò -à s., дно -а с.

dnò -à s fund

дно pl.
донья n dno; (pren.) zlati vir;
пустить ко дну potopiti;
пойти ко дну potopiti se, utoniti;
ни дна ни покрышки privoščim ti vse najhuje
дноуглубительные работы dela za poglobitev dna

дно -а с., dnò -à s.

lobanjsko dno srednji spol anatomija die Schädelbasis
medicina zlom lobanjskega dna der Schädelbasisbruch

medenično dno stalna zveza
anatomija (del telesa) ▸ medencefenék

morsko dno srednji spol der Meeresgrund, Meeresboden
potres na morskem dnu das Seebeben

resonančno dno srednji spol glasba der Resonanzboden, Klangboden, Schallboden

sodovo dno [ó] srednji spol der [Faßboden] Fassboden

altus 3, adv. -ē (prvotno pt. pf. glag. alere, potem adj.: „vzrejen“, od tod = „odrasel“, „velik“), in to:

I. (če se meri od spodaj navzgor)

1. visok (naspr. humilis, profundus): mons altus L. ali altissimus C., altus tumulus L., arbor a. Lucr., alta nix H. visok ali debel, altae nives Cu., altissimae ripae C., alta terra, turris Cu., stabula alta ferarum V. = visokorasli (visokodebelni) gozd, altus equo V. visoko s konja, medio est altissima (via) caelo O., se ex altissimo muro praecipitavit Ci., alte in terram cadere Varr. fr. ali samo alte cadere Ci. visoko (z višine) dol, se tollere a terra altius Ci., alte extollens pugionem Ci., puer alte cinctus H. visoko opasan; o človeški rasti: altior illis ipsa (dea) est O. je večja; pren.: altum incedere Sen. ph. glavo pokonci nositi, prevzeten biti (prim.: ošabno nos'jo ti pokonci glave Prešeren), altiorem fieri Ci. vzpeti se na prste = bahati se. O mestih = visoko stremeč, kvišku kipeč: Carthago, Roma, Troia V. (prim. Ἴλιος αἰπεινή Hom.), urbes H.; o morju = širok, širen, odprt: aderant aequore in alto ratibus repentibus Poeta vetus ap. Varr. na širnem morju = na odprtem morju, permensus maria alta velivola L. Andr. ap. Macr. Raztezanje se izraža: z acc.: signum septem pedes altum L.; z gen.: singula latera pedum tricenûm, alta quinquagenûm Varr. ap. Plin., cohors... clauditur altā novem pedum maceriā Col.; z abl. mensurae pri komp.: columella tribus cubitis non altior Ci.; s tenus in gen.: aqua ferme genūs tenus (do kolena) alta L.; subst. neutr. pl.: altiora petrae Cu. višji del.

2. pren. visok: sua virtute in altiorem locum pervenit Ci. se je vzpel na višjo stopnjo, praecipitari ex altissimo dignitatis gradu Ci., Carthago altior Italiae ruinis H. povzdignjena, altior ordo Sen. ph., altissima fortuna Cu. najvišja stopnja (vrhunec) sreče, altissimum maiestatis fastigium Val. Max., altissimae civium dignitates Plin. iun.; subst. neutr. pl.: excelsa et alta sperare L. nadejati se imenitnega in visokega mesta, nimis alta cupere S. po nedosežnem hlepeti, altiora petere S. za višjim težiti, altissima cupere T., altiora meditari Suet., amor in altioribus standi Arn. do višjega mesta, alte ascendere Ci., alte spectare Ci. oči visoko povzdigovati = visoko meriti, za visokim težiti, ingenium altissime assurgit Plin. iun.; occ. visok = visokomiseln, vzvišen, vznesen, veličasten: homo alta mente praeditus Ci. z visokomiselnostjo obdarovan, visokomiseln, qui altiore animo sunt Ci., magnus et altus vir, vir altus et excellens Ci., altus, excelsus, humana despiciens Ci., digna prorsus cogitatio animo tuo, sed altior nostro Cu., altissimum planeque poëticum ingenium Plin. iun., nihil altum, nihil magnificum ac divinum suscipere possunt qui... Ci., neque humilem et abiectam orationem nec nimis altam et exaggeratam probat Ci., alta in senatu sententia Val. Max. pomenljiva, tehtna, artes altiores, altiores disciplinae, altissima eruditio ac prudentia Q., altior prudentia, altissima moderatio Val. Max., altiores litterae Sen. ph., ille dies virtutem Catonis altissime illuminavit Vell. zelo veličastno; pesn.: alto vultu dona reicere H. s ponosnim obrazom = s ponosno prevzetnostjo; kot epiteton bogov, imenitnih oseb in poosebljenih bitij prevzvišen, veličasten: Apollo, Iuppiter V., Caesar H., Roma O.; po rojstvu visok, visokoroden, visokega rodu: Sarpedon V., Aeneas H., inter altissimas condiciones generum eligere Plin. iun. izmed najvišjih krogov; o glasu zvočen, zveneč: altiore voce Cat., altissimus sonus Q.

3. kot subst. neutr. višina, vrh: aedificia in altum edita T., in altum editae arces Sen. ph., quae nervo tormentisve in altum exprimuntur Sen. ph., arcu alta petens V. na vrh mereč, Troes alta tenent V. vrh (zidovja); pren.: ordo (senatorius) quasi... editus in altum Ci., quidquid in altum fortuna tulit, ruitura levat Sen. tr.; occ.
a) nebeška višava, nebo: ex alto... praepes laeva volavit avis Enn. ap. Ci., altum petiere nidis relictis V., Maiā genitum demittit ab alto V., glomerant tempestatem imbribus atris collectae ex alto nubes V., Iuppiter ex alto periuria ridet amantum O., vapor ex alto cadit rursumque in altum redit Plin., surgentia in altum cacumina oleae Q.
b) (visoko =) široko (odprto) morje (= mare ali aequor altum), morje: in alto iactari Ci., in portum ex alto invehi Ci., vela in altum dare L., Auct. b. Afr., V., (naves) in altum provectae C., naves... nisi in alto constitui non poterant C., multum ille et terris iactatus et alto V. po kopnem in po morju, altum tenere V., eminet... in altum lingua, in qua sita est (Cassandrea) L.; pren.: ipsa sibi imbecillitas indulget in altumque provehitur imprudens nec reperit locum consistendi Ci., ego in alto vitiorum omnium sum Sen. ph. zibljem se na morju vseh napak.

II. (če se meri od zgoraj navzdol)

1. globok (naspr. summus): gurges, portus, flumina V., ponti maria alta V. globoko morsko valovje, altior aqua C., flumen latissimum atque altissimum C., altissima flumina C., Cu., altus limus Cu., alta fundamenta theatri V., altae stirpes stultitiae, altissimae radices Ci., pectus altum, vulnus altum V., caput abdidit alte V., alte vulnus adactum V., ferrum haud alte in corpus descendisse L., non alte percusso corde sagittā O., nunquam tam alte penetrasse telum... cognoverant Cu., sulcus altius impressus Ci., alte finditur cuneis in solidum via V., repetiti (tracti Sen. ph.) altius gemitus Sen. rh. Raztezanje z acc.: fundamenta bona facito alta pedes V Ca., quinquaginta cubita altum mare Plin., minimum alte pedem Col.; z abl. mensurae pri komp.: lacus XL cubitis altior Plin. iun.

2. pren. globok = trd(en): somnus altus H., L., Cu. ali altior Cu. ali altissimus Sen. ph., quies V., sopor Cu., otium Plin. iun., silentium Sen. ph., silentia alta V., altissimum silentium Q., Amm., tranquillitas altissima Plin. iun., a. oblivio Sen. ph., nox Sen. ph. et tr., Ap. trda, črna, alte conquiesse Afr. fr.; occ. globok =
a) ki je notri (v globini), ki tiči globoko notri v..., ki tiči globoko, notranji: manet alta mente repostum iudicium V. globoko v srcu (κατα φρένα βαϑεῖαν Hom.), premit altum corde dolorem V. globoko v srce, altus gemitus V. globok, ki prihaja iz globoke notranjosti, altiores gemitus Sen. rh., altius malum Cu., altus pudor Plin. iun., timor a. Petr., altior pavor T., altior sollicitudo, altior animi motus Q., penitus atque alte... sententiam legis introspicere Gell., quod verbum altius in eius pectus descendit S., verbum transferre altius Ci. presmelo, altius animis maerere T., haec odia altissime sedent Ps.-Q.
b) tajen, skrit: sin altior istis sub precibus venia ulla latet V., alta dissimulatione premere consilium Cu., altiore concepta consilio Cu., altiorem iracundiam alicuius vereri T.

3. kot subst. neutr. glob(oč)ina, notranjost, dno: ex alto emergere Ci., alto se immergere, in altum praecipitare Cu., alta pelagi V. morske globočine, tranquilla per alta V. mirne globočine, soluta rate in altum (sc. Rhodani) rapi L., in altum concedere Lucr. v notranjost hiše, noter v hišo; pren.: ingentem molem irarum ex alto animi ciere L., attractus ab alto spiritus V. iz globine prsi, ex alto dissimulare O. globoko, innatans verborum facilitas in altum reducetur Ci. površnost... se bo poglobila, non ex alto venire nequitiam, sed summo, quod aiunt, animo inhaerere Sen. ph.

III. (če se meri v daljavo)

1. ki sega (se razteza) globoko (daleč) noter ali nazaj, daljen: portu se condidit alto V. daleč je prodrl, ex alto luco V. daleč iz loga, longe et alte petitum proëmium Ci. ali oratio alte repetita Ci., altius ordiri ac repetere memoriam Ci. ki sega bolj nazaj, bolj od kraja, bellum altius expedire T. obširneje (natančneje) popis(ov)ati, rem altius perspicere Ci. globlje premišljati, altius persequi aliquid Plin. dalje zasledovati.

2. pren. (časovno) oddaljen, (pra)star: Claudia genus Clauso referebat ab alto O., alto a sanguine Teucri V., alta vetustas Sil. starodavni čas, starodavnost, altior memoria Ci. starejši časi, altius omnem expediam prima repetens ab origine famam V. posegajoč bolj nazaj (t.j. v davne čase).

3. subst. altum -ī, n dalja, daljina: quid causas petis ex alto? V. od daleč, tako tudi: aliquid ex alto appetere Acc. fr. ali repetere Ci.

asiento moški spol sedež, mesto, lega; dno (posode), usedlina; urad; bivališče; pogodba; stabilnost, trajnost; sedalo

asiento ocupado zaseden sedež
hombre de asiento miren (resen) človek
hacer asiento zaustaviti se, muditi se
no calentar el asiento ne dolgo ostati (v kaki družbi)
tome V. asiento sedite, prosim
no le hace buen asiento la comida jed mu ne dé dobro (ne prija)
asientos pl sedalo, zadnjica; našiv na srajčnih rokavih

bed¹ [bed] samostalnik
postelja, ležišče; divan; žimnica; podstavek; podzidje; (jezersko, morsko) dno; rečno korito, struga
geologija plast, ležišče; gredica; brlog

bed of boards pograd
to be brought (ali put) to bed roditi
to be confined to one's bed biti priklenjen na posteljo
early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise rana ura zlata ura
to get out of the bed on the wrong side vstati z levo nogo
to go to bed iti spat
sleng go to bed molči!
hot bed topla greda, gnojak
to make the bed postlati posteljo
to die in one's bed umreti naravne smrti
figurativno narrow bed zadnje počivališče
bed of sickness bolniška postelja
as one makes one's bed, so one must lie kakor si postelješ, tako boš spal
pravno from bed and board od mize in postelje
bed of roses (ali down, flowers) udobno življenje, dober položaj
to take to bed bolan leči
bed of thorns težko življenje, neprijeten položaj
to turn down the bed pripraviti posteljo za spanje
weary bed bolniška postelja
to lie in the bed one has made nositi posledice svojega ravnanja