Franja

divja|ti (-m)

1. (besneti) človek: toben, rasen; vihar/nevihta/morje/boj/vojna: toben, wüten; bolezni: wüten

2. drveti: rasen, (cvirnati jo) pesen

3. (noreti) otroci: toben, tollen; es wild treiben

4. agronomija in vrtnarstvo rastline: wuchern, ins Kraut schießen
| ➞ → besneti, ➞ → drveti, ➞ → noreti, ➞ → razsajati

divjáti (morje) to rage, (veter) to storm; to become (ali to run) wild, to rave, to behave like a madman; (otroci pri igri) to romp

ves dan je divjal vihar the storm raged (ali it stormed) all day; (brezobzirno voziti) žargon to blind along

divjáti faire du tapage, se déchaîner, s'emporter, tempêter, fulminer, faire (ali être en) rage (ali fureur, furie) , être démonté (ali déchaîné) ; (avto, vlak) aller à toute vitesse (ali allure) , aller à une vitesse folle , familiarno à fond de train

divjáti (-ám) imperf. ➞ podivjati

1. impazzare, scatenarsi; correre (furiosamente)

2. imperversare, infuriare, essere in tempesta:
morje divja il mare è in tempesta
v deželi že več let divja vojna nel paese da vari anni infuria la guerra

3. (divje rasti) crescere selvaggiamente

divjáti -am
1. divljati: otroci divjajo po sobi
2. juriti: divjati z motorjem v mesto
3. bjesnjeti, goropaditi se: morje divja in dviga valove; vojna divja že več let; pijan je in zato divja
4. divljati, brzo rasti: koruza divja in ne dela klasov; cene kar divjajo

divjáti rabiar, enfurecerse ; (vihar) desencadenarse ; (drveti) correr vertiginosamente, ir a toda velocidad

divjáti -ám nedov., бушува́ти -шу́ю недок.

divjáti -ám nedov.
1. a alerga
2. a (se) înfuria, a bântui

ardere^*

A) v. tr. (pres. ardo)

1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)

2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

B) v. intr. knjižno

1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež

bacchō -āre (Bacchus) bakhantsko popivati, razsajati, divjati: Aug.

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

bântuí bântui vi. besneti, divjati, razsajati, pustošiti

bjèsnjeti bjèsnīm (ijek.), bèsneti bèsnīm (ek.)
1. biti bolan za steklino: kad je najviše strvine, onda najviše psi bjesne; da im psi ne bi bjesnjeli, na Božić bacaju kosti kroz prozor
2. besneti, divjati, razsajati, udelavati, rohneti: ovaj je bio kod kuće, bjesnio upravo na ženu što mu je pri glačanju izgorjela hlače; po Rimu je bjesnio diktator Sula; na moru bjesni bura

bramar rjoveti, tuliti; divjati

circumstrepō -ere -uī -itum (krog in krog ali okoli koga ali česa) šumeti, bučati, hrumeti, divjati, razsajati: Aug., in his, quae me sine avocatione circumstrepunt Sen. ph., pulli... circumstrepere... matrem Gell. so čivkali okrog matere, (legatus) clamore seditiosorum... circumstrepitur T. okrog legata zahrumi vpitje, undique belli formidine circumstrepente Iust., fenestrae canticis circumstrepitae Ap.; z notranjim obj.: alii atrociora circumstrepebant T. so hrupno glasili; s finalnim stavkom: certatim ceteri circumstrepunt, iret in castra T. tiščijo vanj, naj gre v tabor.

circumtonō -āre -tonuī (okrog koga ali česa) grmeti, bučati, vršeti, hrumeti, divjati: quā totum Nereus circumtonat orbem O. (nekateri: circumsonat), hunc circumtonuit gaudens Bellona cruentis H. grmeč okrog njega ga je omamila (svečeniki boginje Belone so si v njenem svetišču, hlineč blaznost, sami zadajali rane z noži; pesnik hoče reči: podoben je blaznim Beloninim svečenikom), c. virum armis, aulam strepitu Sil., montem in undā Cl.

divljáčiti dìvljāćīm
I. divjati, delati, ravnati, živeti kot divjak: sin joj je dosta divljačio
II. divljačiti se bežati od ljudi

dìvljati -ām
I.
1. postajati divjak, razvijati se v divjaka: ovako su bez škole počeli divljati; rastao je pust, snažio se tjelesno i divljao duhovno
2. divje, bujno rasti: naokolo su divljale šume
3. divjati: par koraka od nas divlja pola godine nekakav pusti harambaša; napolju je divljala bura i padala kiša
II. divljati se odtujevata se, vesti se divje, odtujeno: sokole pitomi, nemoj se divljati, jer će ti vrijeme doći da ćeš se kajati

durchtoben divjati (po)

džìgljati -ām hitro rasti, divjati: žito džiglja u slamu