delež|en [é] (-na, -no)
biti deležen česa (imeti/prejeti delež) teilhaben an (tudi religija : milosti an der Gnade, odrešenja am Erlösungswerk), teilhaftig werden/sein
(uživati) genießen (ljubezni, pozornosti Liebe/Aufmerksamkeit genießen), sich einer Sache erfreuen (ljubezni/pozornosti sich der Liebe/Aufmersamkeit erfreuen); (doživeti) (jemandem etwas) zuteil werden (bil je deležen težke usode/najboljšega zdravljenja/navdušenega sprejema ihm wurde ein schweres Schicksal/beste Behandlung/ein begeisterter Empfang zuteil)
Zadetki iskanja
- deléžen sharing; participating
biti deléžen pri to partake in, to participate in, to share in - deléžen qui participe à, participant à
deležen biti participer à, avoir part à, prendre part à - deléžen (-žna -o) adj. partecipe:
biti deležen dobička partecipare agli utili
biti deležen pozornosti essere oggetto di attenzioni, essere ricevuto cordialmente - deléžen -žna -o: biti deležen česa
učestvovati u čemu, primiti udio, udeo od čega; bil je deležen pozornosti
posvećena mu je pažnja; biti deležen dobre vzgoje
imati dobar odgoj, dobro vaspitanje; gostje so bili -i toplega sprejema
goste su toplo dočekali - deléžen partícipe (česa de, en a/c)
biti deležen dobička participar de los beneficios - deléžen -žna -o prid. părtaş
- déležen -žna -o udjelni (del-): -a pravica, glavnica
- compos -otis, sprva subst., abl. sg. compote, gen. pl. compotum (cum in potis)
1. „sogospodar“, solastnik, (so)deležnik, deležen česa, uživajoč kaj; abs.: nec multitudine compotum eius doni vulgari laudem L.; nav. z gen.: aliquem compotem facere libertatis, patriae Pl., culpae compotem esse Pl. kriv biti, qui me huius urbis compotem fecerunt Ci. ki so pripomogli k temu, da spet bivam v tem mestu, tum patriae compotem me numquam siris esse L. da bi živel v svoji domovini, omnes virtutis compotes sunt beati Ci., scientiae compotem esse Ci., c. consili(i) Enn. fr., Ci. razsoden, c. voti L., H., O., Cu., Sen. tr., Suet. ali votorum Augustus ap. Suet. ki se mu je izpolnila želja; podobno: compote voto Sen. tr.; sceleris compotem esse Q. zločin storiti; redk. z abl.: magnis compos et multis malis Acc. ap. Non., praedā ingenti compos exercitus L.
2. pren. gospodar koga ali česa, deležen česa, z oblastjo (močjo) nad čim; z gen.: vix sum compos animi Ter. komaj sem samega sebe gospodar, c. mentis O., Q., Suet., Dig., tu c. mentis? Ci., si tuae mentis compos fuisses Ci. ko bi se bil zavedal, compote mentis pectore T. pri zavesti, vix compotes mentium prae gaudio L. zaradi veselja komajda pri sebi, mentes hominum compotes sui facere L., sui c. L., Cu., Cels. sam pri sebi, pri zavesti; tudi o onemoglih in omamljenih: vix mentis suae compos Cu. skoraj brez zavesti; redk. z abl.: qui essent animo et scientiā compotes Ci., neque animo neque linguā satis compos S. ap. Don., corpore atque animo vix prae gaudio compotes L., vix mente compos Ps.-V. (Culex). - partecipe agg. deležen:
essere partecipe del dolore di qcn. sočustvovati s kom, deliti žalost s kom - partiārius 3 (pars)
1. adj. spolovinarski, (obdelovan, pridelan, gojen) na delitev (na spolovino) prireje, pridelka: Icti.; adv. abl. partiāriō delno, deloma, napol (na pol): Ca., Ap.
2. subst. m deléžen, déležnik (pren.): erroris tui Tert., sententiae illorum Tert. - particeps -ipis (pars in capere )
1. adj. deléžen: L. Andr., Pl., Ter., Cat., O., L., S., N., Ci., Ci ep., Vell., Val. Max., Asc. idr., praedae ac praemiorum C., animus rationis compos et p. Ci., sui consilii Ci., p. tori O. soproga, leti Lucr. smrten, umrljiv, esse alicui (s kom) participem ad omne secretum T., regni, regis arcanorum Iust., periculorum Cu.
2. subst. soudeleženec, tovariš, prijatelj: participes mei Pl., p. meus Ter., huius belli ego particeps et socius et adiutor esse cogor Ci., nisi fuisset coniurationis auctor aut particeps Cu., Natalis particeps ad omne secretum Pisoni erat T. - participālis -e (particeps) k deležniku sodeč, deležen, udeležujoč se, deležniški, participiálen: verba Varr. deležniki, participi ali deležniške (deležniku, participu podobne) glagolske oblike (npr. supin, gerundij): Q. (Inst. orat. 1, 4, 29, kjer v nekaterih izdajah najdemo participialia, gl. participiālis), curae Dig.
- participant [pa:tísipənt]
1. samostalnik
udeleženec, -nka (in)
2. pridevnik
udeležen, deležen - participiālis -e (participium) k deležniku sodeč, deležen, udeležujoč se, deležniški, participiálen: verba Q. (Inst. orat. 1, 4, 29, kjer v nekaterih izdajah najdemo participalia, gl. participālis) deležniške (deležniku, participu) podobne glagolske oblike (npr. supin, gerundij); adv. participiāliter (po) deležniško, kakor deležnik: Fest., Porph.
- perceptibilis -e (percipere)
1. zaznaven, zaznaten, (raz)umljiv, doumljiv: species corporum sive visu sive alio quolibet sensu perceptibiles Aug., opinio Cass., animo semper imitabilis et perceptibilis prima natura est Boet.
2. deležen česa, udeležen pri čem: Boet. - teilhaftig deležen; teilhaftig werden biti deležen (česa)
- долевой deležen, delen; podolžen;
долевое отчисление odbitek deleža - паевой delniški, deležen;
п. взнос deležni znesek, delnica - adhaereō -ēre -haesī -haesūrus
1. viseti ob (na) čem, prijemati se česa, (kakor) prilepljen biti: supter adhaerens (anellus) Lucr., qui adhaerent pediculi, leguntur Col., piscibus ... adhaerens lingua Plin. prirasel; z dat.: naufragi saxis adhaerentes L., oneri manus adhaerentes T. primrzle, adh. ancoris T. (o ladji); pesn.: adh. vincto in corpore O.
2. pren.
a) (krajevno ali časovno) držati se česa, stikati se s čim, biti tik česa, mejiti s čim: paeninsula est Peloponesus, ... continenti adhaerens L., lateri quā pectus adhaeret O., modica silva adhaerebat (sc. vineis) T., adhaeret dormitorium membrum (spalnica) Plin. iun., tempus adhaerens Q. bližnja prihodnost; pesn. in poklas. z acc.: Cratera et Corvus adhaeret Ci. (Arat.), pallium, quā humerum adhaeret Tert.
b) obešati se na koga, (kakor klop) držati se koga ali česa, oprijemati se koga ali česa, ne umakniti se, neodpravljiv biti: usque Pl., lateri adhaerere gravem dominum L., pestis adhaerens lateri suo L., cui Canis ... cognomen adhaeret H., nulli fortunae adhaerebat animus L., invidia altissimis adhaeret Vell., quae (sententia) facilius memoriae tuae adhaerere potuit Gell. v spominu ti ostati, adh. stativis castris (dat.) T. ostati v ..., ne zapustiti, fortiter obsidioni Amm.; pri poznih piscih = privržen biti komu, vdan biti komu: deo Eccl., cultu Christiano Amm.
c) "privešen biti" = privesek biti, kot privesek biti deležen česa: te vix ... extremum adhaesisse Ci., ultimus adhaesisti Ci. kot privesek so te vlekli za seboj, summusque in margine versus adhaesit O. je bil privešen (pripisan), qui etiam minimae parti tantae fortunae adhaeserunt Cu., non potest filia tam anguste paternis tabulis adhaerere Sen. rh.